Vedenje o njih bo pomagala razširiti najdba iz Luksorja, 170 x 80 centimetrov velika plošča iz kremenčevega kamna, na kateri je vklesanih 17 vrst hieroglifov. Egiptologi so v njih prebrali obvestilo o dosežkih vrhovnega svečenika Baka En Konsa in njegovem prispevku k templju v Karnaku, preučevati pa so začeli tudi že njegovo rodbinsko drevo, prav tako upodobljeno na plošči.

Znanstveniki so najdbo uvrstili v 12. stoletje pred našim štetjem, ko je v Egiptu vladal faraon Setnakte, ustanovitelj 20. dinastije. Bak En Konso je zanj opravljal religiozne rituale in žrtvovanja, kar je bila najpombnejša naloga vsakega velikega svečenika.

Najsvetejše mesto je zdaj v ruševinah
Najdba naj bi egiptologom več povedala ne le o svečeniku, o katerem do zdaj ni bilo znanega nič, ampak tudi o templju v Karnaku, ki je najbolj znan po 134 masivnih stebrih; ti so nekoč pokrivali streho velike dvorane. Danes je večji del svetišča v ruševinah, a je še vedno najveličastnejši tempelj v Egiptu. O tem priča tudi njegovo staro ime - Ipet-isut, ki pomeni najsvetejše mesto. Največje svetišče, kar ga je sploh zgradil človek, je nastajalo skozi mnoge generacije starodavnih gradbenikov, razraslo pa se je na sto hektarih.