Tempelj v Karnaku stoji približno tri kilometre od Luksorja. Foto: EPA
Tempelj v Karnaku stoji približno tri kilometre od Luksorja. Foto: EPA

Pod zemljo je še veliko zakladov, po mojem mnenju okoli 70 odstotkov.

Zahi Havas, vodja vrhovnega sveta za umetnine starodavnega Egipta

Vedenje o njih bo pomagala razširiti najdba iz Luksorja, 170 x 80 centimetrov velika plošča iz kremenčevega kamna, na kateri je vklesanih 17 vrst hieroglifov. Egiptologi so v njih prebrali obvestilo o dosežkih vrhovnega svečenika Baka En Konsa in njegovem prispevku k templju v Karnaku, preučevati pa so začeli tudi že njegovo rodbinsko drevo, prav tako upodobljeno na plošči.

Znanstveniki so najdbo uvrstili v 12. stoletje pred našim štetjem, ko je v Egiptu vladal faraon Setnakte, ustanovitelj 20. dinastije. Bak En Konso je zanj opravljal religiozne rituale in žrtvovanja, kar je bila najpombnejša naloga vsakega velikega svečenika.

Najsvetejše mesto je zdaj v ruševinah
Najdba naj bi egiptologom več povedala ne le o svečeniku, o katerem do zdaj ni bilo znanega nič, ampak tudi o templju v Karnaku, ki je najbolj znan po 134 masivnih stebrih; ti so nekoč pokrivali streho velike dvorane. Danes je večji del svetišča v ruševinah, a je še vedno najveličastnejši tempelj v Egiptu. O tem priča tudi njegovo staro ime - Ipet-isut, ki pomeni najsvetejše mesto. Največje svetišče, kar ga je sploh zgradil človek, je nastajalo skozi mnoge generacije starodavnih gradbenikov, razraslo pa se je na sto hektarih.

Pod zemljo je še veliko zakladov, po mojem mnenju okoli 70 odstotkov.

Zahi Havas, vodja vrhovnega sveta za umetnine starodavnega Egipta