Trenutno je največ poudarka na prerazporejanju in zbiranju sredstev, saj je treba do 7. februarja v Bruselj poslati finančno konstrukcijo projekta - in programski direktor Mitja Čander verjame, da jim bo to zagotovo uspelo.

Veliko je v tem pogledu nedorečenega predvsem pri partnerskih mestih, ki v svojih proračunih še niso zagotovila sredstev za programe EPK-ja. "V osnovni prijavi v Bruslju so se (župani) jasno zavezali, da na en evro države vložijo evro tudi sami, zdaj pa mislim, da to z njimi še ni čisto razčiščeno," razlaga Čander.

Polovico primakne država, polovico sodelujoča mesta
Država bo zagotovila 20 milijonov - 15 milijonov ministrstva za kulturo in 5 milijonov preostala ministrstva in javnih skladi -, enako vsoto pa naj bi zagotovile tudi sodelujoče občine.

Maribor, ki je nosilec projekta, mora odšteti deset milijonov, pri čemer je tri milijone že zagotovil v preteklih letih, sedem milijonov pa ima predvidenih v prihodnjih proračunih. Druge občine, Ptuj, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec in Novo mesto, bi morale prispevati po dva milijona evrov.

"V kolikor bodo imele manjše ambicije, bodo manj črpale pri programih," pravi Čander, ki kljub vsemu ostaja optimističen. "Trenutno smo v postopku usklajevanj in računam, da bomo v naslednjih dveh tednih to zgodbo z njimi zaprli."

Po začetnem negodovanju se duhovi umirjajo
Čander je v preteklih tednih obiskal vsa partnerska mesta razen Murske Sobote. Po njegovih besedah takšnega nezadovoljstva kot pred mesecem v partnerskih občinah ni več zaznati, saj se vsi čutijo del zgodbe. "Kot vidim, imajo veliko željo, da se nekaj naredi," je dejal, a dodal, da je v tem trenutku vse odvisno od županov oziroma finančne zasnove.

Tudi brez direktorja se da
Ker zavod še vedno nima generalnega direktorja, morajo več opraviti drugi člani. "Generalni direktor bi bil velika opora, a nimamo časa ne čakati ne jamrati," je dejal Čander. Ker mora biti finančna konstrukcija izdelana do 7. februarja, ko zavod najverjetneje še ne bo dobil generalnega direktorja, Čander meni, da ga pozneje morda tudi ne potrebujejo. "Potem bo to res morda le reprezentančna funkcija," je dodal.

Program bo dokončno dorečen septembra
Potem ko bodo imeli jasen finančni načrt, bodo lahko začeli potrjevati projekte za letošnjo in naslednje leto. Predvidoma februarja bi lahko že sprejeli letni načrt in nato marca potrdili prvi paket programov. Vse naj bi potrdili najpozneje septembra.

So bili načrti le prevelikopotezni?
Zaradi splošno razširjenega dvoma o pravočasni uresničitvi investicij v Mariboru, kot so mariborski kulturni center MAKS, ureditev nabrežja Drave in nova Mestna knjižnica, bodo za leto 2012 pripravili dva scenarija, enega z načrtovanimi projekti in drugega brez njih. Medtem ko se je sprva napovedovalo, da bo nova umetnostna galerija na Lentu prihodnje leto že stala, zdaj načrtujejo njeno simbolno odprtje ob koncu EPK-ja.