Oglas
Gre za grob faraona, ki velja za utemeljitelja 6. dinastije (2300-1311 pr. n. št.) in ki mu je uspelo utrditi egipčansko kraljestvo, zaradi česar je bil njegovo vzdevek Tisti, ki je pomiril dve deželi. V grobnico Tetijeve matere so arheologi dospeli skozi vhod, ki so ga pred okoli 1.000 leti izkopali plenilci grobov, saj prvotni vhod v grobnico zapirajo ogromni kamniti bloki. V masivnem sarkofagu, za katerega odstranjevanje pokrova so potrebovali štiri ure in posebno dvigalo, so arheologi našli ostanke mumificiranega trupla in zlatega okrasja. Mumija je poškodovana, to pa je najverjetneje posledica brezbrižnega ravnanja plenilcev, ki so mumijo poškodovali, ko so ji snemali nakit.
'Ukrajinci' v Starem EgiptuVsako novo odkritje v zvezi s Tetijem ter njegovo materjo Sešešet in njegovim očetom - domnevno se je imenoval Šepsipuptah - je zelo dobrodošlo, saj velja čas vladavine 6. dinastije za skrivnostnega in še dokaj neraziskanega. Vladavina 6. dinastije je bila med drugim čas velikih težav za faraona; posebej po vojaških vpadih v Palestino, Nubijo in Libijo ter hkrati z decentralizacijo državne uprave, je moč faraona usihala. Staro kraljestvo so še dodatno prizadele podnebne spremembe, zanimiva pa je tudi domneva, ko jo je zastopala litovska arheologinja Marija Gimbutas (1921-1994), in sicer da so v obdobju 2500-2200 pr. n. št. v Egipt prodirala ljudstva tako imenovane kurganske kulture. Tudi izraz kurganska kultura je opredelila Gimbutasova, z njim pa je označila kulture poznega neolitika in zgodnje bronaste dobe, ki so uspevale v na območjih, ki danes pripadajo Rusiji, Ukrajini in Moldaviji. To kulturo pa je Gimbutasova povezovala s pojmom protoindoevropske kulture, torej prazgodovinske kulture, iz katere se je razvila kultura večine evropskih etnij.
Kraljičin lek zoper izpadanje las
Vendar se vrnimo še nekoliko v Egipt in k zgodbi o Tetijevi materi Sešešet. Čeprav sama ni bila vladarica, se spomin nanjo tudi v starem Egiptu ni povsem izgubil. Sešešet, ki so jo pokopali v eni od treh do zdaj znanih 'pomožnih' piramid ob Tetijevi precej večji piramidi, se tako pojavi v papirusu Ebers - ime je dobil po odkritelju, nemškem arheologu Georgu Ebersu -, enem najstarejših papirusov z medicinsko vsebino. Nastal je v času 18. dinastije oziroma v 16. stoletju pr. n. št. in velja za eno najstarejših besedil z medicinsko tematiko. V besedilu se Tetijeva mati omenja kot avtorica recepta proti izpadanju las.
Ob Sešešet ležita Iput in Khuit
Ob subsidiarni piramidi, v kateri so pokopali faraonovo mater, so arheologi že odkrili še dve drugi pomožni piramidi. Ti dve sta pripadali Tetijevima ženama Khuit in Iput. Ravno z odkritjem in datacijo teh dveh piramid je povezano pomembno spoznanje glede hieararhije v Tetijevem gospodinjstvu. Arheologi so namreč dolgo verjeli, da je bila glavna faraonova žena Iput, ki je bila mati Tetijevega naslednika, faraona Pepija I. Vendar pa je datacija piramid razkrila, da je bila piramida Khuit zgrajena prej in da je tako njej pripadal naziv vrhovne faraonove družice oziroma kraljice. Izkopavanja se seveda nadaljujejo in morda bodo arheologi še dopolnili zgodbo o Tetiju in njegovem dvoru.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje