Novica o smrti oz. pogrebu Slavka Avsenika je bila tudi najbolj brana novica s področja kulture na naši spletni strani. Foto: BoBo
Novica o smrti oz. pogrebu Slavka Avsenika je bila tudi najbolj brana novica s področja kulture na naši spletni strani. Foto: BoBo

Ob koncu leta je čas, ko se po navadi zazremo v leto, ki se izteka. V nadaljevanju so našteti nekateri najvidnejši slovenski umetniki, ki so v tem letu sklenili svojo življenjsko pot.

Januarja se je poslovil Boštjan Cvek, srce in duša festivala Jazz Cerkno, ki je veljal za zanesenjaka, ki se je pogosto pretirano razdajal. Foto: MMC RTV SLO
Januarja se je v 95. letu starosti poslovil tudi arheolog in akademik Stane Gabrovec, ki je skoraj štiri desetletja deloval v Narodnem muzeju, svoje glavno delo pa je posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji. Foto: Častni občani občine Kamnik/nakamniskem.si/castni
V 83. letu starosti se je januarja poslovila balerina, koreografinja in režiserka Majna Sevnik, ki je več kot dve desetletji delala na TV Ljubljana. Med letoma 1931 in 1983 je kot koreografinja in pozneje režiserka delala na TV Ljubljana, delovala pa je tudi kot koreografinja in pedagoginja klasičnega baleta in historičnih plesov ter zgodovine baleta na SGBŠ-ju. Foto: Naša žena/Dolenjski biografski leksikon
V 45. letu starosti je februarja po hudi bolezni umrl vrhunski alpinist, fotograf, glasbenik in pisec Urban Golob. Njegovo življenje so že v otroštvu zaznamovale zdravstvene težave: pri osmih letih je zbolel za tumorjem v ustni votlini, bolezen pa se je pred časom znova ponovila. Dolga leta je bil urednik fotografije pri reviji Grif, njegova velika ljubezen pa je bila tudi glasba. Med letoma 1994 in 2000 je kot bobnar deloval z Vladom Kreslinom in Malimi bogovi. Foto: Osebni arhiv
Februarja se je v komaj 43. letu po hudi bolezni poslovila Petra Rojnik, članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Za vlogo Konstance Veber v Amadeusu (2001) je na Borštnikovem srečanju prejela nagrado za mlado igralko, za vlogo Katarine v predstavi Za naše mlade dame pa leta 2009 Dnevnikovo nagrado. Foto: Mimi Antolović/MGL
Marca se je poslovil slikar, grafik in fotograf Zmago Jeraj, ki sodi med ključne osebnosti, ki so oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja. Jeraj ni deloval le na področju slikarstva, fotografije in grafike, temveč tudi na področju filma, scenografije, likovne esejistike, teorije in kritike. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim nagrado zlata ptica, nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v risbi in gvašu ter Jakopičevo nagrado. Leta 2008 je bil dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, leto pozneje pa je prejel še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Foto: BoBo
Marca je v 64. letu umrl režiser Marjan Bevk, ki je bil med letoma 1979 in 1981 umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, nato je osem let kot režiser deloval v Vojvodini, pa tudi v gledališčih v Srbiji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Foto: MMC RTV SLO
Aprila je v 91. letu umrl slikar in pesnik Jože Ciuha, eden mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov. Jože Ciuha se nikoli ni zmenil za modne smernice v umetnosti, ampak ga je vedno vznemirjalo iskanje lastne likovne govorice. Svoboda mu je veliko pomenila, v njej je prepoznal zrcalo duhovne zrelosti in ustvarjalne sposobnosti posameznika. "Tako kot sem želel biti informiran, sem želel biti drugačen. Nisem želel ponavljati in biti ena od variant že ponujenega koncepta," je razmišljal umetnik. Foto: RTV SLO
Aprila se je poslovil režiser, dramatik, pisatelj in urednik Sergej Verč. Veljal je za vsestranskega umetnika in kulturnika, ki je največ pozornosti in časa namenil gledališču in kabaretu. V Trstu, Ljubljani, Kranju in Dubrovniku je režiral številne gledališke predstave ter se kot avtor podpisal pod več dram in kot soavtor pod številne radijske in gledališke igre ter televizijske kabarete. Med njegova dramska dela spadajo Kocke v kocki (1967), Ko luna škili (1972), Tanzschule (1990) in Samomor kitov (1993). Številnim bo v spominu ostal tudi kot gledališki mentor. Foto: MMC RTV SLO
Junija se je v 102. letu starosti poslovila starosta slovenskih krajinskih arhitektov Juta Krulc, zadnja še živeča Vurnikova učenka in najstarejša dejavna oblikovalka vrtov pri nas, pomembna tudi v svetovnem merilu. V svoji dolgi karierni poti je oblikovala okoli 400 vrtov. Posvečala se je oblikovanju predvsem družinskih vrtov, podpisala pa se je tudi pod nekaj večjih parkovnih ureditev. Foto: RTV SLO
Junija se je poslovil Božo Osana, eden izmed pionirjev tehničnega razvoja RTV Slovenija. Do upokojitve junija 1991 je bil zavzet in angažiran član slovenske televizije in gonilo njenega ogromnega tehničnega razvoja od začetkov do danes. Foto: Janez Strojan
Junija se je poslovil Tone Šolar, dolgoletni član igralskega ansambla SNG Nova Gorica, ki je v treh desetletjih, med letoma 1969 in 1999, kot član Primorskega dramskega gledališča, današnjega SNG-ja Nova Gorica, ustvaril sto predstav. Foto: SNG Nova Gorica
Julija se je v 86. letu poslovil velikan narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik. Skupaj z bratom Vilkom je ustvaril več kot 1.000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
V 42. letu starosti se je julija nepričakovano poslovil fotograf, režiser, scenarist, snemalec, producent Jure Breceljnik, ki je zaslovel z nagrajenim dokumentarnim filmom Magnezij in čokolada, nazadnje pa prepričal z ganljivo zgodbo Divji o hendikepiranem plezalcu Philippu Ribieru. Foto: Osebni arhiv
Na začetku avgusta je v 73. letu starosti umrl Andrej Inkret, gledališki in literarni kritik, esejist, raziskovalec ter urednik, teatrolog in dramaturg, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Foto: MMC RTV SLO
V starosti 90 let je septembra umrl kipar Stojan Batič, čigar skulpture občudujemo v številnih parkih in na drugih javnih mestih. Ob spomeniških in parkovnih skulpturah, izdelal je približno 40 javnih kipov, med temi vrsto spomenikov NOB-ju, denimo v Logatcu, Zagorju ob Savi, Velenju in Dražgošah, so v njegovem opusu pomembni tudi poetični cikli male plastike. Foto: BoBo
V 94. letu starosti je septembra umrla režiserka, umetniška voditeljica in gledališka pedagoginja Balbina Battelino Baranovič. Za svoj izjemen opus jo je z velikim bršljanovim vencem letos nagradilo tudi Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Foto: Primož Jesenko
V starosti 96 let je konec oktobra umrl gledališki in filmski igralec Aleksander Valič. Svoj pečat je pustil v več slovenskih filmskih klasikah, kot so Na svoji zemlji, Ne joči, Peter in Dolina miru, zapomnili pa si ga bomo predvsem kot žlahtnega komedijanta in ljudskega igralca, ki je črpal neposredno iz globin čustvenega doživljanja vsakdanjega človeka. Valičev gledališki opus obsega vrsto vlog v klasičnem in sodobnem repertoarju. Poleg nagrade Prešernovega sklada je leta 1972 prejel tudi Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Geronta v Molierjevih Scapinovih zvijačah. Leta 2008 pa si je nadel še najvišje nacionalno priznanje za igralsko umetnost, Borštnikov prstan. Foto: MMC RTV SLO
Novembra je v starosti 57 let nepričakovano umrl direktor in dolgoletni sodelavec Goriškega muzeja Matjaž Brecelj. V devetdesetih letih je z arhitektom Vojtehom Ravnikarjem sodeloval pri oblikovanju nove Mestne galerije Nova Gorica, strokovno bedel nad več primorskimi galerijami in sodeloval pri obnovitvenih delih na gradu Kromberk. Foto: Goriški muzej
Konec decembra je v 81. letu starosti umrl Jože Hradil (desno), prevajalec, pedagog, slovaropisec in dolgoletni urednik Pomurske založbe iz Murske Sobote. Je prvi Slovenec, ki je postal častni član Madžarske akademije znanosti. Hradilov uredniški opus in opus prevodov iz madžarščine in angleščine je zelo obsežen, veliko je prevajal tudi v madžarščino in med drugim sestavil tri madžarsko-slovenske slovarje. Foto: Občina Beltinci
Konec decembra se je poslovila dramska igralka Lenča Ferenčak, ki je bila od leta 1971 do upokojitve članica igralskega ansambla SNG-ja Drama Ljubljana. Na radiu je tako kot igralka, prevajalka in prirediteljica besedil soustvarjala radijske igre in literarne oddaje. Še letos je nastopila v kratkem filmu režiserja Petra Bratuše DvaEna, ki je doživel premiero junija. Med filmi, v katerih je nastopila, najdemo naslove, kot so To so gadi (1977), Poletje v školjki (II) (1988), Kavarna Astoria (1989) in Carmen (1995). Foto: Drama
Konec decembra je javnost pretresla vest o smrti pevke in psihologinje Simone Weiss. V 90. letih prejšnjega stoletja je bila ena najbolj priljubljenih pevk, prodala je več kot pol milijona plošč in kaset ter navduševala z uspešnicami, kot so Mati, Pet poljubov, Tisoč želja, Tu non llores mi querida, Tisoč želja in Vzela sem si Štajerca. Umrla je v 53. letu starosti. Foto: Facebook Simona Weiss