Oglas
Jordi Bonet i Armegol, nadzorni arhitekt gradnje Sagrade Familie
Jordi Bonet i Armengol, ki pri projektu dokončanja cerkve po načrtih Antonia Gaudija sodeluje že 40 let, meni, da je načrt mestnih oblasti za gradnjo železniškega predora prvovrsten napad na kulturo najvišjega razreda. Povsem drugače seveda "poje" župan Barcelone Jordi Hereu, ki zatrjuje, da niti gradnja predora niti tresljaji, ki jih povzročajo vlaki, ne morejo ogroziti temeljev cerkve, ki so jo začeli graditi leta 1882. Bonet je na to le sarkastično pripomnil: "Tudi za Titanik so rekli, da ne more potoniti."
Vandalizem katalonskih politikovBonet ne zganja nepotrebne panike. Z njim se po poročanju časopisa Guardian strinjajo številni strokovnjaki za arhitekturo in konservatorstvo; pritegnili so mu tudi Unesco, katerega "odposlanci" v Španiji se zgražajo nad načrtom za gradnjo predora, ter arhitekti in gradbeni inženirji s 50 univerz z vsega sveta. Posebej "začinjen" jezik je uporabil inženir s tehnološkega inštituta v Massachusettsu, ki je barcelonsko oblast in premierja Katalonije obtožil, da brezglavo zganjajo vandalizem.
Oglasil se je tudi Unesco. Španska sekcija mednarodnega telesa Icomos (Mednarodni svet za spomenike in kulturno pomembne kraje), ki pri vprašanjih kulturne dediščine svetuje Unescu, pa je dodal: "Oblast se preprosto posmehuje mednarodnim konvencijam o svetovni dediščini." Španija lahko tako pričakuje, da se bo ob morebitnem začetku realizacije spornega načrta opus Antonia Gaudija znašel na seznamu ogroženih spomenikov Unescove svetovne kulturne dediščine.
Kopanje pod 20.000 ton težko katedralo
Oblast se ne bo zlahka vdala. Gre namreč za gradnjo hitre železniške proge med Barcelono in Madridom oziroma za enega izmed razvojnih projektov, ki ga slavijo kot nov korak k oživljanju gospodarstva Barcelone in k nadaljnji popularizaciji celotne pokrajine (kot da bi ta pokrajina zares trpela zaradi neprepoznavnosti in nepovezanosti s svetom). Proga naj bi tekla pod Barcelono, in sicer deset metrov pod 20.000 ton težko katedralo, v eni točki pa naj bi se temeljem približala na manj kot dva metra. Bonet pravi, da bi lahko načrtovalci predora že samo zaradi velikanske teže katedrale pomislili, da se strop predora, z njim pa tudi katedrala, kaj hitro lahko začne sesedati. Še bolj usodna pa bi bila vsaka napaka med gradnjo predora. Če bi se stroji po nesreči dotaknili temeljev, bi v teh skoraj zagotovo nastale razpoke, ki bi se hitro razširile še na druge predele konstrukcije.
Jordi Bonet i Armegol, nadzorni arhitekt gradnje Sagrade Familie
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje