V Atenah je danes vrata odprl težko pričakovani Novi muzej Akropole, ki bi moral biti končan že do olimpijskih iger leta 2004, a se je zaradi sodnih bojev (v zvezi s 25 zgradbami, ki jih je bilo v imenu nove treba porušiti) vse skupaj zavleklo.
Elginski kamen spotike
Gradnje pa se Grki niso lotili samo v imenu promocije turizma, ampak tudi zato, da bi dokončno utišali Britance in njihov argument, da Grčija nima primernega prostora, kjer bi lahko razstavila vse odtujene artefakte, katerih vrnitev zahtevajo od Anglije. Direktor novega muzeja Dimitris Pantermalis je Britanski muzej že pozval, naj Grčiji vrne kipe, ki so jih z Akropole odnesli pred dvema stoletjema. To je po njegovih besedah priložnost, da popravijo svoje "barbarsko dejanje". Grčijo že trideset let namreč "mučijo" t. i. Elginovi marmorni kipi, ki so prvotno krasili Partenon in druge stavbe atenske akropole in ki so jih Britanci na Otok odpeljali po tem, ko je takratnemu britanskemu veleposlaniku Thomasu Brucu, grofu elginskemu, od otomanske oblasti uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov. Velika Britanija se brani, da bi vsak transport kipov, ki so jih pravzaprav dobili povsem zakonito, te lahko ogrozil, poleg tega pa bi jih bilo tudi povsem nemogoče postaviti na njihovo izvorno mesto.
Še prejšnji teden je Grčija tako zavrnila "velikodušno" britansko ponudbo trimesečne izposoje, saj je bila pogojena s tem, da Grki uradno priznajo britansko lastništvo spornih dragocenosti.

Artefakti bodo na 20 tisoč kvadratnih metrih lahko dihali
Muzej Akropole je delo švicarskega arhitekta Bernarda Tschumija. Gradnja veličastne trinadstropne zgradbe je stala 130 milijonov evrov, več kot 4.000 artefaktov pa bo razporejenih po približno 20 tisoč kvadratnih metrih razstavnih prostorov. Vstopnice za muzej bodo prvega pol leta obratovanja muzeja stale en sam evro, pričakujejo pa, da si ga bo ogledalo najmanj 2,5 milijona ljudi.

V Atene odpotovala tudi slovenska ministrica za kulturo
Današnjega odprtja so se udeležili številni eminentni gostje in okoli 30 ministrov za kulturo, večinoma iz držav članic Evropske unije, med njimi tudi slovenska ministrica za kulturo Majda Širca, ki jo spremlja državni sekretar Stojan Pelko. Slovesnost je tako tudi priložnost za bilateralna srečanja in neformalne razgovore, predvsem o novembrski konferenci o kulturni dediščini Ljubljanski proces in s podporo držav članic EU-ja slovenski kandidaturi za sedež ACER-ja.

Vsi Grki nad novim muzejem, ki se je "vrinil" naravnost med stanovanjska naselja, seveda niso navdušeni. "Tako je, kot da bi v soseski pristal ogromen NLP in s površja zemlje zbrisal vse okrog sebe," se je recimo pritožil prominenten grški pisatelj Nikos Dimou.