Slovenski in italijanski raziskovalci so namreč s pomočjo laserske tehnologije preučevali stanje stenskih poslikav v tamkajšnji Cerkvi svete Trojice. Pri tem so uporabili tehniko lasersko vzbujene fluorescence, ki omogoča možnosti neporušne identifikacije številnih škodljivih materialov, pravočasno ukrepanje pa lahko tako dediščino reši pred propadom.

Virtualen sprehod po Hrastovljah
Prav v Hrastovljah so italijanski raziskovalci tudi prvič preizkusili laserski sistem za 3 dimenzionalno dokumentiranje prostora, ki s pomočjo laserskega žarka skenira stenske poslikave. Projekt poteka v okviru vseevropskega programa Eureka, katerega predsedovanje je julija prevzela Slovenija, z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa sodelujejo še raziskovalci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Morane RTD in italijanske Agencije za nove tehnologije, energijo in okolje.

Najsodobnejše tehnike bodo omogočile lažje in hkrati boljše varovanje dragocene kulturne dediščine, v kateri se nahaja tudi znamenita freska Mrtvaški ples. Poleg tega pa tridimezionalna odslikava omogoča še izgradnjo virtualnega muzeja na spletu.

Bogastvo, ki ga stoletja varuje obzidje
Cerkev sv. Trojice se nahaja za taborskim obzidjem, s katrim se je tamkajšnje prebivalstvo v 16. stoletju zavarovalo pred turškimi vpadi. Samo cerkev datiramo v zadnjo četrtino 15. stoletja, natančnejšo datacijo pa namiguje njena posvetitev leta 1480. Majhna kamnita troladijska cerkev skriva za svojimi zidovi bogato poslikavo, ki prekriva celotno površino notranjosti in je tako najobsežnejša ohranjena srednjeveška poslikava cerkvenega prostora na Slovenskem.

Freske, na katerih med drugim lahko občudujemo prizore iz Geneze, cikel dvanajstih mesecev, znameniti Mrtvaški ples in podobo Svete Trojice v apsidi, so delo Ivana iz Kastva. Po domnevah nekaterih umetnostnih zgodovinarjev pa naj bi triladijska cerkev z istrskim tipom apsidalnega zaključka nastala že v 12. ali 13. stoletju.