V nasprotnem primeru bo morala država Evropsko komisijo znova zaprositi za podaljšanje roka za uskladitev. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorskih in sorodnih pravicah je glede na vladno gradivo pripravljen, na ministrstvu za gospodarstvo predlagajo tudi, da bi se predlog zakona sprejel po nujnem postopku.

Po navedbah Gregorja Štibernika, direktorja Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa), so predlagane spremembe prav posledica implementacije evropske direktive o avtorski pravici v digitalnem okolju, je pa slovenski zakon po njegovi oceni nujno potreben prenove, da bo v skladu z izzivi sodobnega časa.

Zakon ne zagotavlja več odgovorov na današnje izzive
Ob tem opozarja, da so spremembe, vsaj kar zadeva avdiovizualni (AV) sektor, nujne, saj imetniki pravic na AV-delih še zmeraj uživajo pravice v takem obsegu, kot so jih leta 1995. "Torej, na tem področju ni prav nobenega napredka v treh desetletjih, čeprav se nam je vmes zgodil internet, platforme, Youtube, Netflix in še bi lahko naštevali. Zakon je nujno potreben prenove, saj ne zagotavlja več odgovorov na izzive 21. stoletja, ki jih je prinesel razmah tehnologije, uporaba AV-del pa je na krilih pandemije doživela tak razcvet, kot je bil pričakovan šele leta 2050," je pojasnil direktor Aipe.

Po njegovih besedah so spremembe zlasti posledica implementacije direktive o avtorski pravici v digitalnem okolju, je pa v Sloveniji težava, da AV-sektor še pravic v analognem nima urejenih tako, kot jih imajo na primer glasbeni ustvarjalci, ki uveljavljajo kar 34 svojih pravic kolektivno, režiserji, igralci in producenti pa že 30 let "zgolj in samo štiri".

Izgubljenih na desetine milijonov evrov
V primerjavi s prihodki glasbenih kolektivnih organizacij so tako imetniki pravic na AV-delih po oceni Štibernika izgubili na desetine milijonov evrov. "Tako stanje je nedopustno in naredili bomo vse, da bodo spremembe zakona take, da bodo prinesle lepši jutri tudi za avdiovizualne ustvarjalce," je prepričan Štibernik, ki si od zakonodajalca želi bolj proaktivno držo. "Da bi znali kot država bolje izkoristili svojo majhnost in postati svetilnik na avtorskopravnem področju. Trenutno pa smo v situaciji, ko gledamo v hrbet Mongoliji ali Kosovu," je podal primerjavo. Aktualni predlogi sprememb so po oceni Štibernika takšni, kot jih v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji še nismo imeli, a bodo spremembe, kot opozarja, zgolj zapolnile luknjo, ki jo AV-sektor trpi že tri desetletja.

Sorodna novica AV-ustvarjalci želijo, da bi jih izenačili z imetniki pravic v glasbi

Štibernik dodaja, da bi morali v Sloveniji ob predlaganih spremembah najprej narediti temeljito analizo izvajanja zakona o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic (ZKUASP) in oceniti, kako uspešno je Slovenija prenesla direktivo o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (CRM direktiva).

"Zanimivo je, da kar nekaj kolektivnih organizacij po petih letih še vedno ni usklajenih s tem zakonom. Kako to zakonodajalec dopušča, je seveda popolnoma drugo vprašanje, lahko pa si mislimo svoje. ZKUASP ima kar nekaj t. i. hroščev, ki jih je treba odpraviti, saj podlage za njihov obstoj v direktivi CRM enostavno ni. Tu so še zelo nerodni prevodi, ki morda laiku ne pomenijo veliko, nam, ki s tem zakonom živimo, pa marsikdaj otežujejo delo. Predvsem pa zaradi tega nismo primerljivi s kolegi v razvitem EU-ju. V mislih imam recimo t. i. sklade, ki jih imamo tako nerodno regulirane, da izgubljamo dobesedno milijone," je še opozoril Štibernik.

Dodana vrednost višja od slovenskega povprečja
Pri Aipi so nedavno navedli tudi, da je slovenski AV-sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izjemno visoko dodano vrednostjo. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, je dodana vrednost zaposlenega v AV-sektorju višja od slovenskega povprečja in višja kot pri izvoznikih.