Zemljevida, na katerih ni Katarja, so januarja objavili kustosi muzeja Louvre Abu Dabi, kar je povzročilo številne polemike, navaja katarski Nacionalni komite za človekove pravice. Muzejski strokovnjaki so pozneje sporna zemljevida nadomestili z zemljevidoma Arabskega polotoka in priznali svoj "spregled". Na teh novih zemljevidih je odstranjena markacija meje med Združenimi arabskimi emirati (ZAE) in omansko eksklavo Musandam, še poroča Al Džazira Balkans.

Napad na svetovno kulturno dediščino
Predsednik katarskega Nacionalnega komiteja za človekove pravice (NHRC) Ali bin Smaikh al Mari, ki se je v ponedeljek v Parizu srečal z vodstvom Louvra, je dejal, da bodo izpostavili to vprašanje med obiskom francoskih uradnikov v ZAE v naslednjem tednu.

"Nasilje oblasti Abu Dabija nad spomini, zgodovino in kulturo naroda v tej regiji ter škandal v muzeja Louvre v Abu Dabiju ni le napad na Katar, temveč na svetovno kulturno dediščino," je med drugim zapisal Marri v nizu tvitov. "Kar se je zgodilo v škandalu v Abu Dabiju, je poskus izbrisa naroda in države Katar ter uporaba umetnosti kot načina reševanja političnih sporov," je še zapisal predsednik komiteja za človekove pravice.

Ob tem je pozval vodstvo pariškega Louvra, naj sprejme resne ukrepe proti "politični eksploataciji" ter naj zaščiti intelektualno in kulturno dediščino. Ta sporni položaj je nastal v slabo leto trajajočem diplomatskem regionalnem sporu.

Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn so namreč na začetku lanskega junija prekinili diplomatske in prometne povezave s Katarjem ter ob tem od njega zahtevali, da pretrga stike s terorističnimi organizacijami, kar bi moral tudi javno oznaniti. Med te organizacije sodijo samooklicana Islamska država, Muslimanska bratovščina, Al Kaida, Hezbolah in Fronte Fateh al Šam, Al Kaidina veja v Siriji. Četverica držav je zahtevala tudi izročitev vseh obtoženih terorizma, ki so v Katarju. Oblasti v Dohi pa so kategorično zanikale vse očitke.

Krojenje geografije po svoje
Dva sporna zemljevida sta izzvala številne odzive tudi na družbenih omrežjih, kjer so aktivisti obtožili muzej v Abu Dabiju, ki poskuša po svoje krojiti geografijo zaliva.

Washingtonski Inštitut Simona Hendersona se je prav tako odzval na izključitev Katarja z regionalnega zemljevida. "Zemljevid južnega dela zaliva na otroškem oddelku Louvra v Abu Dabiju je popolnoma zanemaril katarski polotok – najverjetneje se je ta geografski izbris zgodil brez francoskega soglasja, da lahko Abu Dabi uporabi ime Louvre," so zapisali na inštitutu.

Izkrivljenost zemljevidov kot manjša nesreča
Kot je razvidno s slik, objavljenih na družbenih omrežjih, drugi sporni zemljevid prikazuje eksklavo Musandam kot del ZAE-ja.
Anwar Gargash, zunanji minister ZAE-ja je izkrivljenje zemljevidov označil za "majhno nesrečo" in obtožil tiste, ki so spomnili na to, da "poskušajo ustvariti nepotrebne polemike".

Muzej je uradno odprl vrata lanskega novembra, torej dolgih deset let po tem, ko je pariški Louvre z Abu Dabijem podpisal pogodbo, kakršne pred tem umetniški svet še ni videl: za 756 milijonov evrov bodo lahko trideset let uporabljali ime Louvre in si tudi izposodili 300 del iz stalne zbirke pariške institucije.

Here is the map from an exhibit in the Louvre Abu Dhabi that omits the Qatari pensinsula from the Lower Gulf. The label alongside it reads:

Vase
United Arab Emirates, Ramilah, 1000-500 BCE
Soft stone
Al-Ain National Museum pic.twitter.com/VKrPcDZqOF

— Kristian Ulrichsen (@Dr_Ulrichsen) 18 January 2018