Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je v sredo potekala slovesna akademija ob 200-letnici Puharjevega rojstva. Na akademiji, ki ji bo sledil niz dogodkov v sklopu Puharjevega leta 2014, so poznavalcu Puharjevega dela Mirku Kambiču podelili nagradi slovenske in francoske fotografske zveze.

Puharjevo leto 2014
Slovesno akademijo je odprl akademik Niko Grafenauer, ki je pozdravil idejo projekta Puharjevo leto 2014, ki ga ob obletnici velikega izumitelja, duhovnika Puharja organizira Iniciativna skupina za Puharjevo leto. Kot je poudaril, smo velikega izumitelja, ki je Slovenijo zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografije, skorajda pozabili.

Življenje in delo Puharja je predstavila vodja grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije Blaženka First. Kot je poudarila, je bil Puharjev izum v marsičem boljši od uradnega svetovnega izuma fotografije, ki pripada Francozu Louisu Jacquesu Daguerru. Med drugim je Puhar zaslužen za prej nedosegljivo kratek čas ekspozicije - 15 sekund - kar mu je omogočilo slikati portrete.

Deguerrova fotografija tudi ni bila reproduktivna, ker je bila narejena na kovini, bila pa je zato tudi zelo draga, je povedala Firstova. Puhar si tako dragega postopka ni mogel privoščiti, zato je poskusil s steklom, pri čemer je uvedel svoj postopek.

"Preskromen za lastno promocijo"
Čeprav ga je francoski izumitelj prehitel, je bil pozneje Puhar deležen številnih mednarodnih priznanj. Da se ni posebej bojeval za prvenstvo patenta, pa po mnenju Firstove botrujeta tudi njegova narava in vrednostni sistem. "Bil je skromni božji služabnik, ki je eksperimentiral v skromnem podeželskem okolju, in človek, ki mu je bila tuja vsaka lastna promocija," je dejala.

Umetnostnemu zgodovinarju Kambiču, ki velja za enega največjih poznavalcev Puharjevega dela, je nagrado nagrado Janeza Puharja podelila Fotografska zveza v Sloveniji, prejel pa je tudi častni naslov ESFIAP Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP v Parizu.

Kot je poudaril, Puhar v tujini ni neznan, treba pa bo še veliko narediti za njegovo slovensko prepoznavnost. Zato predlaga nadaljnje raziskave, ki jih je po njegovih besedah vreden kot "pomočnik svetlobe". Fotografija je namreč svetlobni zapis oziroma "svetlopis", kot ga je poimenoval Puhar, je pojasnil nagrajenec. Nagrado sta mu podelila predsednik Fotografske zveze Slovenije Ivo Borko in akademik Boštjan Žekš. Naziv pa mu je podelil predsednik direktorata FIAP Kurt Batschinski.

Dogodki Puharjevega leta se bodo v sodelovanju s številnimi ustanovami, občinami, društvi in posamezniki vrstili celo leto. Že v četrtek bodo na gradu Khislstein odprli potujočo razstavo o Janezu Puharju.

Janez Puhar se je rodil leta 1814 v Kranju. Leta 1838 je bil posvečen v duhovnika in kot kaplan služboval po različnih krajih. Umrl je leta 1864 v Kranju.

S fotografijo, takrat znano kot dagerotipijo, se je seznanil leta 1839. Ker je bil izvirni postopek predrag, je iznašel svojega cenejšega. O izumu je svetovno javnost obvestil s člankom v časniku Carniolia leta 1843. To pa je bilo na žalost prepozno za priznanje njegovega prvenstva pri izumu.

Svetovne pozornosti je bil deležen šele po objavi v poročilih dunajske Akademije.