Nizozemska je namreč v začetku leta ta odkup končno izpeljala s francosko pomočjo, saj sta državi kupili vsaka po eno sliko. Ta celopostavna portreta so od bratov Érica in Roberta de Rothschilda prek posrednice Christie’s kupili za 160 milijonov evrov.

Ne le v času življenja vedno skupaj
Pariški Louvre in amsterdamski Rijksmuseum si sliki - ki morata biti vselej razstavljeni skupaj - zdaj izmenjujeta najprej na vsakih pet, nato na osem let. Trenutno visita v Amsterdamu, kjer bosta na ogled do začetka oktobra.

Tam ju je obiskal tudi njun prejšnji gostitelj bankir Éric de Rothschild, ki je tokrat tudi sploh prvič po prodaji teh dveh mojstrovin javno spregovoril o njiju. Prejšnji teden je v intervjuju povedal, da je pobuda za prodajo prišla od brata Roberta, ki ga je do tega pripravil njegov dolg davčni službi, ki ga je bil deležen zaradi prenosa sredstev na svojega sina.

Poročna portreta Maertena Soolmansa in Oopjen Coppit, ki sta naslikana v naravni velikosti, sta po ocenah strokovnjakov edinstveni deli zgodnjega slikarjevega obdobja. V zasebnih zbirkah sta že 400 let - javnosti sta bili v zadnjih 150 letih na ogled enkrat samkrat, in sicer leta 1956 v Rotterdamu. V last družine de Rothschild sta prišla leta 1877, ko ju je ta odkupila od neke družine iz Nizozemske.

Brata Éric in Robert sta platni podedovala od svojega očeta Alaina de Rothschilda - ob njegovi smrti leta 1982. "Nimamo nobenih drugih Rembrandtov," je še povedal Éric in dodal: "Dedek jih je imel nekaj, midva sva imela le dva." Vsak od bratov si je lahko ob dedovanju izbral enega izmed teh dveh platen.

Simpatije, namenjene gospe
"Jaz sem imel v lasti gospo, ker sem jo imel raje. Če ju pogledaš, dobiš občutek, da se je Rembrandt bolj zanimal zanjo in se s sliko bolj približal njenemu značaju. Njen portret je bolj psihološki portret. Slika moškega in njegovega oblačila je veličastna /…/, vendar obraz ženske - dobiš vtis, da je Rembrandt njo bolj premislil s psihološkega vidika," beremo v New York Timesu.

Vendar sta oba portreta pred prodajo domovala pri Éricu in tudi zdaj torej nista ločena. "Nisem ju želel ločiti ali pa prodati zgolj enega od njiju. Iz umetnostno zgodovinskih razlogov sta bila par in par naj tudi ostaneta. Zato sem privolil, da prodam svojega skupaj z njegovim," ob čemer je seveda mislil portret, ki je bil v lasti njegovega brata.

"Bil sem vesel, da ju spet vidim," je še povedal de Rothschild, v čigar domu v Parizu sta visela portreta do letošnjega marca - vsak na eni strani postelje. "Doma sta bila del okolja in sta le redko izkazala vso svojo pomembnost. Zdaj sta kar naenkrat bolj uradna. Doma jima je bilo udobno. Zdaj pa sta vsa lepo urejena v svojih večernih oblačilih. Izkazujeta svojo olikanost," je sklenil de Rothschild.

Še beseda o "ne posebej zanimivih impresionistih"
Sicer ima Éric de Rothschild v svoji zbirki poleg podedovanih umetnin mnogo del poparta, angleške slikarske šole in več stvaritev starejših mojstrov. "Kupil sem vse, skoraj vse, z izjemo impresionistov," je povedal. "Nikoli se mi niso zdeli posebej zanimivi."