Natanko pet desetletij po tem, ko so se Smrkci belgijskega karikaturista Pierra Culliforda – Peya 23. oktobra 1958 prvič pojavili v reviji Spirou, so v bruseljski mestni hiši organizirali dobrodelno dražbo. Na tej so ponujali 15 Smrkcev, kakršne so si zamislile razne slavne osebnosti, med drugim tudi francoski risar Uderzo, ki ustvarja slavnega Galca Asterixa. Njegovega 26 kilogramov težkega Smrkca so prodali za 13.000, na celotni dražbi pa so zbrali več deset tisoč evrov, ki jih bodo podarili Unicefu.

V gobah živeča stoletna bitja
Prva predstavitev Smrkcev je pravzaprav sodila v neko drugo zgodbo, in sicer o Johanu in Peewitu, potekala pa je v srednjem veku. Oče Smrkcev je mala modra bitja ustvaril skupaj s prijateljem Franquinom, s katerim sta si zamislila tudi smrčji jezik. Smrkci, ki so visoki komaj tri jabolka, vsi (razen ata Smrka) enako oblečeni in stari sto let, so kmalu postali priljubljeni med otroci po vsem svetu. Tako so smrčje zgodbe zaživele v animirani seriji, njihove podobe pa še danes krasijo najrazličnejše izdelke. Smrčje leto je med drugim prineslo album stripov, tridimenzionalni film ter razne nove igrače in igrice o Smrkcih, celovečerni animirani projekt pa so napovedali tudi v Hollywoodu.

Očeta Peya, ki je umrl leta 1992, se njegova hči Veronique Culliford spominja: "Moj oče je bil vedno zelo preprost človek, na prvem mestu izjemen oče in zelo preprost, ki je delal doma in ki nikoli ni bil poslovnež, ali nekdo, ki bi verjel, da je zelo pomemben. To je bila njegova odlika, njegova preprostost." Leto 2008, v katerem so lahko otroci različnih evropskih mest barvali bele modele svojih junakov, pa je pokazalo, da Peyevi Smrkci še živijo in navdušujejo ljubitelje stripov in risank vseh generacij.