Nagrada Riharda Jakopiča (1869–1943) je najvišja nagrada za likovno in vizualno umetnost pri nas. Akademski slikar in izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO) Marjan Gumilar, ki je glavni del svojega opusa posvetil slikarstvu in njegovim dilemam, je torej dobitnik nagrade Riharda Jakopiča 2017. Priznanji Riharda Jakopiča pa bodo letos podelili akademskemu kiparju Tomažu Furlanu in multidisciplinarni umetnici Tanji Lažetič, obema za posebne projekte in dosežke na področju likovne umetnosti.

Nagrado Riharda Jakopiča so leta 1969 ustanovili Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, ki je bila pobudnik nagrade, ALUO in Moderna galerija. Tem se je nato pridružilo še Slovensko društvo likovnih kritikov. Odbor so letos sestavljali likovna kritičarka Edita Filo, sicer predstavnica Slovenskega društva likovnih kritikov in predsednica odbora, kustos v Moderni galeriji Marko Jenko, umetnik Žiga Kariž kot predstavnik ALUO-ja in akademski slikar Robert Lozar kot predstavnik ZDSLU-ja. Denarna sredstva za nagrado vsako leto zagotovi ministrstvo za kulturo.

Horizontalni vtisi prekmurskih ravnin
Marjan Gumilar (1956) je diplomiral leta 2002 na oddelku za slikarstvo na ALUO-ju pri profesorju Gustavu Gnamušu. Štiri leta kasneje se je na akademiji zaposlil kot izredni profesor za slikarstvo, deluje kot samostojni umetnik. Zanj velja, da sodi v generacijo odličnih in izjemno prodornih prekmurskih slikarjev in se s svojim slikarstvom usmerja v abstrakcijo, njegove stvaritve so polne horizontalnih vtisov prekmurskih ravnin v jasnih barvnih odtenkih.

Samostojna razstava Anatomija Barve v Mali galeriji leta 1989 je bila tista, ki je Gumilarja prvič predstavila širši javnosti. Je eden občutljivejših koloristov pri nas, modernistična izkušnja je zanj relevantna predvsem pri obvladovanju in vodenju likovnih sredstev, iz katerih nastane vsebinsko polje slike. Važna sta elementarnost dotika, ki ohranja pretočnost podobe, in doživljanje procesa, ki kljub domišljeni koncepciji podobe dopusti spontanost. V nobenem pogledu pa ni restriktiven, pač pa je raziskovalen in dovzeten za najrazličnejše impulze s področja vizualnega.

"Marjan Gumilar je slikar, ki se v medijsko spremenjeni strukturi realnosti zaveda dilem slikarstva, v katerega pa ni nikdar zares podvomil. Ustvarjalno pot je začel v osemdesetih letih, ko je v slovenskem slikarskem miljeju val živahnih ekspresivnih tendenc novo-figuralikov preglasil radikalne visoko modernistične postavke abstrakcije. Toda zanj je bila figura preveč določujoča, nazorna in omejujoča, zato je moral znotraj lastne usmeritve iznajti nov in svojstven izraz, ki bi po eni strani pomenil odmik od konvencij modernistične abstraktne slike, istočasno pa bi obdržal njeno ostrino in izrazno moč," je med drugim o umetnikovem ustvarjanju zapisala likovna kritičarka Nadja Gnamuš. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih nagrad, katerim se sedaj pridružuje torej še nagrada Riharda Jakopiča.

Začetki v očetovi kamnoseški delavnici
Prejemnik priznanja Riharda Jakopiča Tomaž Furlan (1978) se je že zelo zgodaj spoznal s kiparjenjem in klesanjem v očetovi kamnoseški delavnici, na ALUO-ju je tudi diplomiral iz kiparstva. V središču njegovega zanimanja je video ali videoperformans, kar pa ne izključuje drugih umetniških tehnik, ki lahko prenašajo želeno sporočilo – se pravi inštalacije, fotografija in knjiga umetnika.

Zanj bi lahko dejali, da je intermedijski umetnik, za katerega so najbolj izrazite značilnosti absurdnost, humor in vzvišena banalnost. Njegovo kiparstvo je umeščeno v vrhunsko plast avtorjev, ki so z veliko močjo posvečeni v spraševanje o civilizaciji in njenih mnogih čudnih zavojih. V zadnjih letih se je s svojim desetletje trajajočim projektom Ware predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, zanj pa je leta 2012 prejel tudi nagrado Skupine OHO za mlade umetnike.

Zanimanje za koščke vsakdanjosti
Tanja Lažetič (1967) je multidisciplinarna umetnica, ki ustvarja na področju fotografije, teksta, knjig umetnika, videa in performansa. Študirala je na fakulteti za arhitekturo, do danes pa je bila udeleženka mnogih umetniških rezidenc. Za seboj ima tudi številne samostojne in skupinske razstave doma in po svetu. V zadnjih letih je podpisala petnajst zelo različnih umetniških del in projektov, večino predstavljajo obsežne fotografske inštalacije, nekaj je videov, performansov, izvedla je grafično serijo v sitotisku, serijo keramičnih izdelkov, ob tem je ustvarila še devet knjig umetnika.

Stvaritve Tanje Lažetič pričajo o času, v katerem živimo, tako da fotografije uporablja le za okostje razmišljanja o tem, kaj je umetniško delo danes. Medij fotografije kot tak je ne zanima, temveč predvsem način in možnosti nadgradnje tradicionalnega razmišljanja v povezavi s sodobnim dojemanjem umetnosti. Tema žensk v svetu umetnosti je ena izmed stalnic njene ustvarjalnosti, vendar še zdaleč ne edina. Strinja se z ugotovitvijo Vladimirja Vidmarja, kustosa pregledne razstave njenih del, da je rdeča nit njenega opusa prevpraševanje vsakdanjosti.

Nagrado in priznanji bodo podelili v Moderni galeriji 12. aprila ob 20. uri. Slavnostni gost na podelitvi bo minister za kulturo Tone Peršak, ki bo nagrado tudi podelil. Ob njem bosta v vlogah podeljevalcev še akademski slikar Aleš Sedmak, sicer predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, in predsednica Odbora za podelitev nagrade Riharda Jakopiča likovna kritičarka Edita Filo.