Že na prehodu iz 19. v 20. stoletje so v Kranju na območju Lajha odkrili veliko grobišče s številnimi zlatimi najdbami iz časa preseljevanja ljudstev; pomembno je ne samo v slovenskem, ampak v širšem evropskem merilu. Izkopavanja, ki že od oktobra 2010 potekajo v starem mestnem jedru, pa so pokazala tudi sledove bivalnih objektov iz istega časa, opozarja Milan Sagadin iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Skrivnostni leseni predmet
V tokratnih izkopavanjih, ki ji vodi Rafko Urankar, so arheologi med drugim našli velik objekt iz časa selitve germanskih plemen. Gre za lesen objekt, najverjetneje krit s kožo, zato so se ohranili le tipični okopi ter spremljajoči predmeti od keramike in ognjišč do glavnikov.

Kot posebno najdbo pa Sagadin izpostavlja dva izjemna lamelna oklepa in kopje. To priča o tem, da je bila v obdobju preseljevanja ljudstev na območju Kranja nastanjena elita oziroma vojaška aristokracija tistega časa, kar ustreza tudi najdbam na grobišču. "Gre za redko in zelo pomembno najdbo," je izpostavil Sagadin, ki si pred začetkom izkopavanj take najdbe ni mogel obetati.

V starejši železni dobi še več prebivalcev kot danes
Jasno je bilo sicer, da je Kranj prepreden z arheološkimi ostanki. Začetki poselitve stičišča med Kokro in Savo segajo v neolitik, glavna naselitev pa je bila na prehodu iz pozne bronaste v starejšo železno dobo, ko je bil Kranj poseljen na celotnem območju današnjega starega mestnega jedra in širše. Tako je bilo tudi število prebivalcev takrat podobno ali celo večje kot danes.

Več srednjeveških grobov kot drugod v Sloveniji skupaj
V tokratnih izkopavanjih so ob župnijski cerkvi izkopali še dodatnih 532 grobov, večino iz obdobja zgodnjega srednjega veka. Tako je bilo na tem prostoru odkritih že več kot 1.300 grobov iz tega obdobja, skupaj pa že več kot 3.000. V Kranju je bilo odkritih precej več zgodnjesrednjeveških grobov kot v celotni Sloveniji skupaj. Dejansko se Kranj kaže kot središče slovanske kneževine Carniole in v obdobju zgodnjega srednjega veka je bilo to največje naselje na območju današnje Slovenije, je pojasnil Sagadin.

Kranj je tudi najbolj arheološko raziskano mesto v državi. Zaradi obsežne komunalne prenove so raziskane vse ulice v starem mestnem jedru in tudi nekaj notranjosti hiš. V tem tednu okoli 30 ljudi raziskuje manjše območje na Poštni ulici ob mostu čez Kokro, do konca obsežnega projekta pa je ostalo le še nekaj manjših izkopavanj.

Od leta 2010 so arheologi zbrali ogromno materiala, ki ga hranijo in preučujejo v najeti propadajoči hiši v Kranju. Posamezne najdbe sproti predstavljajo na različnih priložnostnih razstavah, tako je tudi zdaj v mestni hiši odprta ena tovrstnih predstavitev. Ostanke grajenih objektov pa bodo na terenu predvidoma predstavili v tlaku z ustreznimi informacijskimi tablami.

Delček Kranja ostaja še neraziskan
Neraziskani medtem ostajajo vrtovi na zahodnem robu, kjer si prihodnji rodovi arheologov lahko obetajo pomembne najdbe. "Običajno se narobe razume, da se zavzemamo za izkopavanja, vendar je naše osnovno izhodišče, da je izkopavanje uničevanje. Najdbe lahko preselimo v muzej, ampak s tem se prostor vsebinsko prazni. Poleg tega bi zaradi napredka v tehnologiji lahko prihodnji rodovi arheologov bolje opravili raziskave. Naš uspeh je zato, če nam uspe odvrniti gradbeni poseg od arheološke lokacije, ampak žal v takšnih primerih, kot je ta, ne gre drugače," je poudaril Sagadin.

Več fotografij najdete tukaj.