Kot zaporedno število pove, gre za drugi niz predavanj, ki so jih pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana. Program so začeli snovati leta 2009, namen programa, ki je zastavljen kot niz predavanj, predstavitev in diskusij, pa je spodbujati in razvijati refleksijo, teorijo ter kritičen diskurz o alternativnih pristopih v arhitekturi, urbanizmu in umetnosti v javnem prostoru.
"Zdi se nam, da v slovenskem prostoru primanjkuje kritičnega diskurza znotraj arhitekture in urbanizma. Menimo, da se premalo reflektira razumevanja arhitekture, ki niso izključno vezana na grajenje objektov, temveč kot svoj proizvod jemljejo tudi politični, ekonomski, okoljski in socialni aspekt," poudarja glavna organizatorka programa Urška Jurman.
K sodelovanju vabijo arhitekte, urbaniste, teoretike in umetniki, ki razvijajo raziskovalne projekte ali projekte v prostoru in z njimi presegajo meje omenjenih področjih, delujejo interdisciplinarno ter v svoje delo vključujejo prostorske prakse.
Tokrat sodelujejo trije arhitekti, ki prihajajo iz Nemčije, a delujejo mednarodno. V mestnem muzeju so o alternativnih pristopih v arhitekturi govorili doktorica arhitekture in profesorica Tatjana Schneider, arhitektka, doktorica krajinske arhitekture, članica skupine FATALE Feminist Architecture Theory in urednica revije SITE Meike Schalk ter predstavnik skupine arhitektov Raumlabor Marcus Bader.
Schneiderjeva je govorila o alternativnih arhitekturnih praksah Spatial Agency, ki ga razvija z Jeremyjem Tillom in Nishat Awan. Za cilj so si zadali preoblikovanje arhitekturnega diskurza, ki je zdaj osredotočen na oblikovanje in izdelovanje zgradb, v prakso, ki se zaveda svojega družbenega, okoljskega, ekonomskega in političnega konteksta. Avtorica je v nadaljevanju predstavila izbrane primere participacije v arhitekturi, ki so del raziskave, ki bo letos izšla pri Routledgu v knjigi Spatial Agency – Other Ways of Doing Architecture.
Schalkova je teorijo in prakso participativnega oblikovanja in arhitekture ponazorila na primeru projekta KAFIČ, ki ga razvija v sodelovanju z Apolonijo Šušteršič. Razmišljala je tudi o prednostih dialoškega in participativnega procesa ustvarjanja.
Bader je govoril o izbranih projektih, s katerimi skupina s sedežem v Berlinu raziskuje zmožnosti začasne arhitekture in prostorske apropriacije. Skupina Raumlabor je bila predstavljena na številnih mednarodnih razstavah, nazadnje na lanskem beneškem arhitekturnem bienalu.
Vprašanju participacije v arhitekturi in urbanizmu bo namenjena tudi marčevska izdaja revije AB - arhitektov bilten, urednik katere Miha Dešman je k sodelovanju povabil člane Kud Obrat, objavljeni pa bodo tudi prispevki vseh omenjenih predavateljev.