Britanci in z njimi ves svet se bodo spomnili 'očeta' njihovega najznamenitejšega tajnega agenta Iana Fleminga, ki bi prav letos praznoval stoletnico rojstva. V čast leta 1964 preminulega pisatelja je britanska pošta že pripravila serijo znamk s podobami Bondovih knjižnih platnic, vrhunec pa bo praznovanje doseglo 28. maja, prav na Flemingov rojstni dan, ko bo izšel nov roman o vohunskih podvigih Jamesa Bonda. Družba Ian Fleming Publications je pisanje nove knjige z naslovom Devil May Care zaupala Sebastianu Faulksu, ki je zgodbo postavil v leto 1967, leto potem, ko se je končala Flemingova zbirka kratkih zgodb o Bondu.

Še ena pisana ekipa Bonda
Prav maja so imeli sprva namen premierno predstaviti tudi novi film o agentu 007, Bond 22, vendar pa so se načrti zavlekli, premiera pa je tako prestavljena na november. Glavno vlogo bo drugič prevzel svetlolasi Daniel Craig, pred nedavnim pa se je okoli njega zgnetel še preostali del nepogrešljive ekipe, dve dekleti - Ukrajinka Olga Kurilenko in Britanka Gemma Arterton - ter zlikovec Francoz Mathieu Amalric.

Jih je bilo 13 ali 14?
Vse do danes ni povsem znano, ali je Ian Fleming napisal 13 ali 14 romanov o vohunu pod številko 007, saj si avtorstvo romana Thunderball lasti več oseb. Fleming pa ni znal pisati le vohunskih romanov, ampak je s knjigo Chitty Chitty Bang Bang (1964) prispeval svoj delež tudi tistim mlajšim bralcem, prav tako pa je avtor knjig The Diamond Smugglers (1957) in Thrilling Cities (1963).

Bette Davis, nov obraz ameriških znamk
Na drugi strani Atlantika bo poseben jubilej praznoval filmski svet, ki se bo poklonil dvakratni oskarjevki Bette Davis. Filmska, televizijska in gledališka zvezdnica, pogosto označena za prvo damo ameriškega filma, je bila poznana kot igralka, ki se ni otepala tudi tistih manj simpatičnih likov. Bila je cenjena kot igralka, ki je sposobna odigrati celo paleto težavnih vlog, s tem pa je filmskim igralkam postavila nove standarde. Najti jo je bilo mogoče v filmih najrazličnejših žanrov, od kriminalk do zgodovinskih filmov, občasno pa tudi v komedijah.

Tudi Davisova bo ob svoji stoletnici dobila poštno znamko. Gre za novo znamko iz serije, s katero se spominjajo holywoodskih legend. Igralka bo tako postala že 14. zvezda iz serije, s tem pa se bo pridružila imenom, kot sta Marilyn Monroe in Audrey Hepburn.

60 let dolga igralska kariera
Le malo igralcev in drugih soustvarjalcev filmov preseže šest desetletij trajajočo kariero Davisove. Natanko sto let od rojstva igralke, ki se je od sveta poslovila leta 1989, bo minilo 5. aprila.

Fotografi se spominjajo Cartier-Bressona
Izmed letošnjih stoletnikov je najstarejši umrl eden največjih fotografov 20. stoletja, Henri Cartier-Bresson. Z umetnikom, ki je umrl leta 2004, se bo letos hvalila predvsem Francija, vrhunec dogajanj pa bo po vsej verjetnosti okoli 22. avgusta, na dan, ko se je Cartier-Bresson rodil. V zgodovino fotografije se je zapisal z občutkom za dizajn in časovno natančnost trenutka fotografiranja.

Cartier-Bresson, ki je vedno cenil novinarsko fotografijo in verjel je tudi v socialno vlogo fotografije, je nekoč dejal, da je občutek za človeško dostojanstvo osrednja značilnost vsakega dobrega fotoreporterja in da sta za uspešen posnetek potrebna razumevanje in ljubezen do ljudi. Fotograf pa je za seboj pustil bogato znanje tudi s komentarji o teoriji in praksi v fotografiji, ki jih je zapisal pod svoja dela.

Cartier-Bressonova dela so objavljali v svetovno najbolj znanih in priznanih revijah, njegove fotografije pa lahko najdemo tudi v vseh vodilnih umetnostnih muzejih v Evropi in ZDA. Prav njegove fotografije so sestavljale prvo fotografsko razstavo v pariškem Louvru, postavitev pa je nosila naslov Odločilni trenutek.

Fotograf, režiser in slikar
Po koncu druge svetovne vojne, ki jo je preživel kot vojak francoske vojske in pozneje v taborišču, iz katerega je pobegnil, je sodeloval pri oblikovanju znamenite fotografske kooperative Magnum Pictures, ki je delovala v Parizu in New Yorku, njegovo delo pa ga je poneslo po vsem svetu. Cartier-Bresson, ki je pomembno vplival na razvoj nadaljnje fotografije, se je zanimal tudi za druge umetnosti in tako leta 1945 posnel dva dokumentarna filma, pozneje pa se je posvetil še slikarstvu.

Maja Kač