Leta 1972 je požar vzel legendarne lutke predstave Zvezdice Zaspanke, ob katerih so odraščale številne generacije. Lutke si je zamislila prav Mara Kralj, ki se je lani razveselila ponovne rekonstrukcije lutk, tem pa se je po besedah režiserja Matjaža Loboda leto kasneje ustvarjalka 'pridružila med zvezdami'. Foto: Žiga Koritnik, arhiv LGL
Leta 1972 je požar vzel legendarne lutke predstave Zvezdice Zaspanke, ob katerih so odraščale številne generacije. Lutke si je zamislila prav Mara Kralj, ki se je lani razveselila ponovne rekonstrukcije lutk, tem pa se je po besedah režiserja Matjaža Loboda leto kasneje ustvarjalka 'pridružila med zvezdami'. Foto: Žiga Koritnik, arhiv LGL
Mara Kralj, slikarka, lutkarka
Prvo delo Mare Kralj so bile lutke za marionetno predstavo Obuti maček leta 1953, sledile pa so igre ročnih lutk z veseljakom Pavliho in poetični lesenjački na nitkah Lenuh Poležuh, Srečni princ Oscarja Wilda in Ostržek. Foto: MMC RTV SLO
Obuti maček
Po besedah Matjaža Lobode so pod rezbarskih dletom umetnice so nastajale lutke, ki jih je odlikovala prijazna humornost, ki pa je bila vedno povezana z globljo vsebino in takratno tehnologijo. Foto: MMC RTV SLO

Po besedah staroste slovenskega lutkarstva Edija Majarona je Kraljeva oblikovala posebno slovensko lutkovno umetnost, ko je v Evropi veljala povsem druga estetika. Iz evropskih in vzhodnoevropskih odrov je namreč takrat marioneta povsem izginila. Medtem ko je drugod prevladoval model moskovskega gledališča z rusko lutko t. i. javanko, je Mara Kralj skupaj z lutkarjema Jožetom Pengovom in Cirilom Jagodicem vztrajala pri marionetni šoli.

Pravzaprav je pred Kraljevo stilizirano marioneto zasnovala Ajša Pengov, avtorica likovne zasnove za Žogico Marogico, a kot opozarja Majaron, je Kraljeva postregla s povsem drugačno, svežo vizualnostjo. Vzgib za lutke je Kraljeva, sicer tudi slikarka, ilustratorka in filmska maskerka, našla v obrazih, ki jih je srečevala. S tem se ujemajo tudi besede režiserja Matjaža Loboda, ki je na žalni slovesnosti povedal, da je v eni izmed lutk za predstavo Obutega mačka prepoznal obraz Jožeta Pengova.
Izguba in ponovno obujenje Zvezdice Zaspanke
Rezbarsko dleto Mare Kralj je izdelovalo lutke, ki so izražale prijazno humornost, vedno povezano z globljo vsebino in takratno tehnologijo, je prepričan Loboda, ki je na novo obudil umetničino Zvezdico Zaspanko. Ta je vse do požara leta 1972 navduševala tako slovensko kot tuje občinstvo. Zvezdico Zaspanko so lani ob umetničini 100-letnici obudili, umetnica pa "se ji je pridružila med zvezdami", je spomin na umetnico sklenil Loboda.
Slikarka, ilustratorka, izdelovalka lutk in še kaj
Na Dunaju rojena Mara Kralj, ki je preminila prejšnji teden v 102. letu starosti, je obiskovala tehnično srednjo šolo v Ljubljani, ki jo je končala leta 1928 na oddelku za keramiko. Istega leta se je poročila s slikarjem, kiparjem in ilustratorjem, z enim največjih likovnih imen pri nas, Tonetom Kraljem. Svoje slikarsko znanje je izpopolnjevala v Parizu in Italiji, oblikovanje filmskih mask in lutk pa nadgrajevala v Pragi.
Mara Kralj je sodelovala tudi pri prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Ekipi lutkovnega gledališča pa se je kot oblikovalka lutk in mask pridružila leta 1952. V naslednjih sedmih letih so njene lutke soustvarjale 12 predstav, med že omenjeno Zvezdico Zaspanko, še Butalce Frana Miličinskega, Puškinove Pravljice o Kralju Saltanu, Srečnega princa Oskarja Wilda.
Mara Kralj, ki je bila tudi znana portretistka in ilustratorka, je za svoje delo na likovnem področju, zlasti na področju ilustracij mladinskih knjig in oblikovanje lutk leta 2001 prejela Župančičevo nagrado za življenjsko delo, za oblikovanje lutk pa so jo počastili tudi z najvišjo stanovsko Klemenčičevo nagrado.