Med madžarskima holokavstom so nacisti v koncentracijska taborišča poslali okrog 600 tisoč Madžarov judovskega rodu. Foto: EPA
Med madžarskima holokavstom so nacisti v koncentracijska taborišča poslali okrog 600 tisoč Madžarov judovskega rodu. Foto: EPA

Baron Mor Lipot Herzog, ugledni judovski bankir, je svojo obsežno zbirko - menda naj bi obsegala kar 2.500 kosov - zapustil potomcem ob svoji smrti leta 1934, nato pa si jo je nasilno prisvojila madžarska vlada v sodelovanju z nacisti. Njegova družina, ki toži tudi več državnih muzejev, trdi, da je Madžarska med vojno zasegla najmanj 40 umetniških del, med drugim tudi štiri slike slovitega El Greca. Številni kosi iz zbirke so romali v Nemčijo in še kam.

"Kar se je dogajalo v času holokavsta, je bilo malopridno," pravi Herzogov pravnuk David de Csepel, rojen v ZDA, ki je tudi najvidnejši obraz v torek vložene tožbe proti Madžarski. "A to, kar zdaj počne Madžarska, je prav tako nezaslišano, saj dobro vedo, da so te umetnine prej pripadale naši družini."

Leta 2000 je družina doživela manjšo zmago, ko je budimpeško mestno sodišče odločilo, da deset zaseženih slik iz Herzogove zbirke pravno pripada njegovi vnukinji Marthi Nierenberg. Sicer pa so se na madžarskih sodiščih borili neuspešno, zato so se odločili tožbo zdaj vložiti na ameriškem sodišču v Washingtonu.

Družina je postavila tudi spletno stran Hungary on Trial, na kateri navajajo argumente za tožbo in kjer so na ogled tudi zasežene umetnine. Med madžarskim holokavstom je madžarska vlada s pomočjo nemškega nacističnega režima sistematično "izbrisala" judovsko populacijo ter si prisvojila njihovo osebno lastnino in kulturne zaklade, piše na spletni strani.

Odvetnik družine Michael Shuster je za Los Angeles Times povedal, da gre v tem primeru za eno največjih - če ne največjo - zahtev za odškodnino ene družine proti neki državi v zgodovini ameriških sodišč. Gre tudi za eno največjih nerazrešenih odškodninskih tožb, povezanih s holokavstom.