Ingmar Bergman je v Stockholmu dobil svojo ulico in trg. Foto: EPA
Ingmar Bergman je v Stockholmu dobil svojo ulico in trg. Foto: EPA
Ingmar Bergman in Ingrid Thulin pri snemanju filma Kriki in šepetanja leta 1971
Ingmar Bergman je zaradi škandala z utajo davkov zapustil Švedsko in kot gledališki režiser kariero nadaljeval v Münchnu. Še naprej pa je s švedskimi igralci delal pri filmu. Foto: EPA
Kungliga Dramatiska Teatern (Dramaten): Hamlet
Poleg Bergmana so v kraljevem gledališču delovali tudi Max von Sydow, Greta Garbo, Bibi Andresson in Ingrid Bergman. Foto: Dramaten/Sören Vilks

Stockholmski mestni svet je sprejel sklep, da se po Bergmanu poimenujeta trg in ulica v bližini Kraljevega dramskega gledališča, kjer je Bergman deloval in na katerega oder je postavil dramska dela Strindberga, Tennesseeja Williamsa, Ibsena in drugih. Ko se je Bergman, ki bi 14. julija letos dopolnil 90 let, po vajah ali predstavi v gledališču odpravil domov, je na nekdanji ulici Smalandsgatan ali bližnjem trgu pogosto čakal taksi. Poleg tega ulica in trg ležita tudi v stockholmskem predelu Ostermalmo, kjer je Ingmar Bergman odraščal.

"Zelo bi me presenetilo, če predlog ne bi bil potrjen." Soederlund je imel seveda prav, kot filmar namreč Bergman velja za enega glavnih klasikov 20. stoletja, Švedi pa se tudi že dolgo zavedajo, da je ravno Bergman odločilno pomagal pri postavljanju švedskega kraljevega teatra na zemljevid pomembnih gledaliških hiš.

Valilnica švedskih filmskih zvezd
To se je zgodilo v šestdesetih letih. Ingmar Bergman je gledališče z izvirnim imenom Kungliga Dramatiska Teatern vodil med letoma 1960 in 1966, že pred tem pa je s svojim delom zaznamoval gledališči v Malmöju in Götebergu. Sicer je treba omeniti, da Bergman ni bil edini, ki je skrbel za visoko raven kakovosti gledališke umetnosti v kraljevem gledališču. V njem so režirali tudi veliki mojstri brata Olof in Gustaf Molander ter Alf Sjöberg, na tem odru pa so med drugim igrali Ingrid Bergman, Max von Sydow, Bibi Andresson in Greta Garbo.

Utaja davkov in beg na bavarski oder
Čeprav Ingmarja Bergmana po svetu poznajo predvsem po njegovih filmih Sedmi pečat, Čarobna piščal, Fanny in Alexander, Čarovnik, Divje jagode in drugih, Bergman teatru tako rekoč do konca življenja ni obrnil hrbta. Po manjšem škandalu zaradi utaje davkov je konec šestdesetih zapustil švedsko gledališče in se zapisal münchenskemu gledališču Residenztheater. To gledališče je naslednik gledališča, ki ga je sredi 19. stoletja ustanovil bavarski volilni knez in poznejši vojvoda Maksimiljan III. Jožef, Bergman pa ga je vodil med letoma 1977 in 1984. V münchenskem gledališču je deloval tudi pozneje, svojo gledališko kariero pa je vendar končal v Stockholmu. Leta 2002 je na oder kraljevega gledališča postavil Ibsenovo igro Divja račka.