Najvišjo stanovsko nagrado za dosežke v etnologiji ji je Slovensko etnološko društvo (komisijo so sestavljali predsednik Marko Terseglav, Slavko Kremenšek, Maja Godina Golija in Ivanka Počkar) podelilo za dolgoletno vsestransko in bogato znanstvenoraziskovalno delo. Ravnikova, docentka in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU po besedah žirije sodi med glavne poznavalce kulture vsakdanjega življenja v Sloveniji in zamejstvu. Murkovo listino je letos prejelo etnografsko društvo Orači iz Okiča za ohranjanje etnološke dediščine kraja in širše haloške okolice.

Obsežna bibliografija Ravnikove
Mojca Ravnik je napisala kar 186 del, od strokovnih člankov do knjig. Med izvirnimi znanstvenimi članki so najpomembnejši tisti, ki odkrivajo njene osnovne raziskovalne teme: mestno etnologijo, slovensko izseljeništvo, varstvo etnološke dediščine, naselja in stavbarstvo v slovenski Istri, družino in sorodstvene odnose ter obmejna območja slovenskega etničnega ozemlja. Poleg tega je Ravnikova med slovenskimi etnologi največ naredila za računalniško obdelavo besedil in je tudi avtorica scenarija za dokumentarni film Istrski kruh (1993).

Mojca Ravnik je diplomirala iz etnologije in zgodovine umetnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, izpopolnjevala se je v Parizu na Ecole des Hautes Etudes ter po magisteriju v Ljubljani leta 1978 še na Inštitutu za etnologijo švedske Univerze v Lundu. V 80. letih je delala kot etnološka konservatorka na medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, po prihodu na Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer je bila med letoma 1998 in 2002 tudi predstojnica, pa je spoznanja strnila v doktorski nalogi in knjigi Bratje, sestre, strniči, zermani (1996). Znanje je posredovala mladim etnologom na ljubljanski Filozofski fakulteti, na Politehniki v Novi Gorici in na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Murkova listina Oračem iz Okiča
Društvo Orači iz Okiča na izviren način združuje prvine "fašenka" in še vedno goji tradicionalno obiskovanje domačij v Okiču in okoliških vaseh. Hkrati z velikim občutkom za mero predstavlja haloški "fašenk" na javnih prireditvah, ne da bi podleglo folklorizaciji in komercializaciji s spreminjanjem likov in dramaturgije, je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija. Društvo deluje od leta 1993, ima pa 20 članov iz Okiča in sosednjih vasi. V njem delujeta sekciji Orači in Rusa.

Društvo je leta 2004 obnovilo cimpračo, sodeluje na prireditvah ob različnih praznikih, za martinovanje pripravi gledališko predstavo z blagoslovitvijo mošta. Skrbi za pridobivanje mladih članov in njihovo uvajanje v pustno prakso. Svojo dejavnost skrbno dokumentira z zapisi, fotografijami in video posnetki. Tajnik Beno Vidovič zapisuje spomine krajanov na "fašenk" in raziskuje najstarejšo podobo pustnih likov v Halozah.

Murkovega priznanja letos niso podelili, saj komisija zanj ni prejela nobene vloge.