Iz Narodnega muzeja Slovenije so sporočili, da pred vsakokratnim odprtjem preverijo vse predpise in poskrbijo, da je muzej zares varno okolje za obiskovalce in za zaposlene. Obiskovalci so že vajeni mask v zaprtih prostorih in obveznega razkuževanja rok. Veseli so drobnih napotkov, kot je posebej označena krožna pot ogleda, saj se tako lahko bolj posvetijo ogledu in ne le trenutnim omejitvam.

Sorodna novica "Kultura na čakanju", a kljub temu po državi prešerno ob kulturnem prazniku

Obiskovalci "pripravljeni tudi malo potrpeti"
Dodali so še, da jih je presenetilo zlasti zanimanje javnosti na slovenski kulturni praznik, saj so se 8. februarja pred muzejem vile dolge vrste, nekateri so na vstop čakali tudi do dve uri. "Občudovali smo njihovo dobro voljo: upoštevali so vse ukrepe, brez negodovanja so nam zatrdili, da so ta dan posvetili kulturi in da so za to pripravljeni tudi malo potrpeti," so zapisali v muzeju.

V Narodnem muzeju Slovenije v zadnjih mesecih zaradi veljavnih ukrepov ne beležijo visokega števila obiskovalcev in posledično ne dosegajo obiska iz primerljivih obdobij preteklih let. Organizirani ogledi in vodenje skupin, delavnice in prikazi namreč niso mogoči. Marsikdo se v skrbi za zdravje tudi ne odloči za vstop v zaprt javni prostor, če ni zares nujno, so pojasnili v muzeju, kjer se tudi zaposleni zavedajo, da morajo kot del širše skupnosti po svojih močeh podpreti prizadevanja za zajezitev širjenja okužb.

V muzeju so dodali še, so se hitro odzvali na nove potrebe in pričakovanja javnosti in na spletu ponudili različne vsebine, kot so denimo virtualni ogledi razstav ali nabor didaktičnega gradiva za učitelje. Kot so zapisali, jim "dobra spletna obiskanost, velik odziv na družbenih omrežjih in veseli komentarji ob ponovnem odprtju muzejev dajejo potrdilo in smernice za naprej." Ob tem so izrazili upanje, da bodo lahko kmalu sprejemali obiskovalce brez omejitev.

Sorodna novica Od jutri zaprte tudi knjižnice, muzeji in galerije

Po popolni ustavitvi izposoje knjig
Po 11-dnevnem popolnem zaprtju pa danes vrata za obiskovalce odpirajo tudi knjižnice, kjer pa morajo ob poslovanju upoštevati epidemiološka priporočila in omejitve števila obiskovalcev.

V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika so v času zaprtja od 23 zaposlenih od doma delali trije, drugih 20 zaposlenih je bilo na čakanju. V tem času je bila namreč povsem ustavljena izposoja, saj gradiva niso pošiljali niti po pošti. V letu dni od začetka epidemije so se na vse te spremembe v knjižnici že nekako navadili.

Manj stika z bralci, več dela s pripravo gradiva
Po besedah direktorice koroške knjižnice Irene Oder pa ugotavljajo, da večkratna zapiranja in odpiranja vnašajo zmedo predvsem med uporabnike. "Zdi se nam, da uporabniki s strahom prihajajo, ker so zmedeni od vseh teh sprememb. Enkrat lahko gredo med gradivo, drugič ne smejo, enkrat je brezstična izposoja, drugič lahko pridejo do pulta," je je opisala direktorica, ki se boji, da so s tem morda tudi izgubili kakšnega uporabnika.

Obenem pri bralcih opažajo veliko rezervacij gradiva. Uporabniki, ki ne vedo, kaj točno bi brali, kličejo knjižničarke, ki jim svetujejo in skušajo ugoditi njihovim pričakovanjem. Pri izposoji se je tako delo knjižnice v zadnjem letu spremenilo, manj je stika z uporabniki, več pa pri pripravi gradiva. Tako uporabniki kot zaposleni v knjižnici pa po besedah Irene Oder zelo pogrešajo dogodke v živo, zdaj namreč različni literarni večeri, razstave in podobno potekajo prek spleta.