Fragment, ki meri 2 krat 2,8 centimetra, naj bi bil star okoli 3400 let, torej datira v pozno bronasto dobo, čas pred Davidovo osvojitvijo Jeruzalema. Takšna datacija kaže, da gre za zdaleč najstarejši zapis, kar so jih do zdaj našli v svetem mestu.
Razvozlavanje prvih besed
Kot so sporočili s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, miniaturna glinasta tablica verjetno izvira iz nekdanjega kraljevega arhiva klinopisov. Znanstveniki so že uspeli razvozlati nekaj besed, in sicer 'vi', 'pozneje' in ' vam'. Besedilo je zapisano v akadščini, ki je bila takrat na Bližnjem vzhodu v uporabi kot diplomatski jezik za dopisovanje. Pojavljajo se že teorije o tem, za kakšen zapis naj bi šlo. Ena izmed razlag pravi, da bi bil zapis lahko del pisma takratnega jeruzalemskega kralja Abdi-Hebe faraonu Amenofisu IV. (Ehnatonu).
Delo prvovrstnega pisarja
Arheologi so na drobceno črepinjo naleteli, ko so presejali gradbeni odpadni material na lokaciji južno od starega dela Jeruzalema. Izraelski arheolog Eilat Mazar, sicer vodja izkopavanj, je pojasnil, da so fragment raziskovali več kot šest tednov, da bi bili izsledki ene največjih najdb, na katere so kdaj naleteli v Jeruzalemu, kar se da točni. Mazar verjame, da jih čakajo še druge pomembne najdbe. "Tako majhen kos ne bi povsem sam ležal na tem mestu. Gotovo je še več podobnih fragmentov," še dodaja.
Strokovnjaki so prepričani, da je besedilo napisal dobro izšolani pisar. "Vidimo lahko, da gre za lep rokopis in da je plošča kakovostno obdelana," pojasnjuje profesor na Hebrejski univerzi Wayne Horowitz, ki dodaja, da vse to nakazuje, da je šlo za prvovrstnega pisarja. Takšnim pisarjem so zaupali najpomembnejša naročila, delovali pa so v pomembnem okolju. To po njegovem mnenju kaže, da Jeruzalem ni bil le neko provincialno naselje, ampak eno osrednjih mest tiste dobe, še dodaja.

Do zdaj je za najstarejši znani zapis, najden v Jeruzalemu, veljal fragment iz 8. stoletje pr. n. št.