Staro središče Hebrona, naselbine z več kot tri tisočletno zgodovino, so uvrstili na rdeči seznam ogrožene dediščine. Za zapis je na srečanju na Poljskem glasovalo 12 članov, trije so bili proti, šest se jih je glasovanja vzdržalo. Na uvrstitev Hebrona na Unescov seznam so se z ogorčenjem odzvali v Izraelu, kjer po besedah tiskovnega predstavnika izraelskega zunanjega ministrstva Emanuela Nahšona Unescovo odločitev označujejo za moralno sramoto, ki zanika judovsko zgodovino v mestu.

V enem najstarejših mest sveta so v dolgih stoletjih svoje domove našla številna ljudstva. V času Rimskega imperija so ga osvojili Rimljani, tam so živeli Judje, v srednjem veku je padel v križarske roke, bilo pa je tudi mesto Mamelukov.

Osrednja znamenitost: Ibrahimova mošeja
Največja znamenitost mesta, katerega razvoj v zadnjem stoletju določa izraelsko-palestinski spor, je Ibrahimova mošeja oziroma grobnica patriarhov, v kateri naj bi bili pokopani Abraham, njegova soproga Sara in njuni otroci Izak, Rebeka, Jakob ter Lea. Po legendi pa naj bi bilo tu tudi zadnje počivališče Adama in Eve.

Sporazum iz leta 1995 omejuje dostop do objekta tako za Arabce kot Jude. Osrednji prostor je namreč razdeljen, da vstopajo Arabci skozi en, Judje pa drug vhod. Z izjemo določenega obdobja v letu se lahko zadržujejo le vsak v svojem delu. Deset dni v letu, vezanih na verske običaje, imajo pravico dostopa do celotnega osrednjega prostora Judje, deset zanje pomembnih dni pa Arabci.

Danes živi v starem mestnem jedru okoli 200.000 Palestincev in nekaj sto izraelskih naseljencev. Do začetka 20. stoletja so tam živeli tako muslimani kot Judje. Leta 1929 je v mestu prišlo do arabskega pokola 67 Judov. Tedaj je Hebron upravljala Velika Britanija, ki je iz mesta umaknila judovske državljane. Potem ko je leta 1967 mesto ob zasedbi palestinskih ozemelj osvojila izraelska vojska, so se vanj vrnili pravoverni Judje. Leta 1994 je prišlo do pokola, ko je izraelski državljan Baruh Goldstein pri grobnici patriarhov ustrelil 29 Palestincev. Izraelska vojska je po tem dogodku okrepila varnostne ukrepe za judovske naseljence. Štiri leta pozneje so mesto razdelili na dva dela – en je pod nadzorom palestinskih avtonomnih oblasti, drugi pod Izraelom. Nekaj sto judovskih naseljencev živi v enem delu v nekaj manjših sporno zgrajenih naseljih. Palestinci živijo v drugem delu, za oboje pa veljajo omejitve pri vstopu v nasprotni del.

Mesto Dunaj načrtuje megalomanski kompleks, lokalno prebivalstvo proti gradnji
Zgodovinsko središče Dunaja je zdaj uvrščeno na Unescov seznam ogrožene dediščine, razlog za takšno odločitev pa je gradnja stolpnice na obrobju zgodovinskega središča avstrijske prestolnice. Projekt, ki je še v razvojni fazi, se bo raztezal na 6.500 kvadratnih metrih južno od znamenitega Mestnega parka iz 19. stoletja. Obsega hotel, stolpnico z luksuznimi apartmaji, športne objekte, novo konferenčno dvorano in pokrito drsališče.

Unesco: Višina novogradnje bi slabo vplivala na vrednost lokacije
Načrtujejo tudi javne površine, za katere mesto zagotavlja, da bodo območju dale privlačen in moderen videz. Unescov odbor za svetovno dediščino pravi, da bi imela stolpnica, čeprav je bila njena višina s 75 znižana na 66 metrov, še vedno negativen vizualni učinek. Višina novogradnje pa bi slabo vplivala na izjemno univerzalno vrednost lokacije. Unesco je višino novogradenj v mestnem središču omejil na 43 metrov.

Prvi korak do izgube statusa dediščine Unesca
Unescov odbor je med drugim opozoril, da razvoj mesta zahteva zelo občutljiv pristop in da je ob tem treba vedeti, katere so univerzalne vrednote, ki jih je treba ohranjati. Mesto Dunaj se je na odločitev Unescovega odbora odzvalo z izjavo, da so odločeni mestno središče ohraniti kot prepoznano Unescovo dediščino. Mestne oblasti imajo zdaj do februarja čas, da o tem prepričajo Unesco. Vpis na seznam ogrožene dediščine je prvi korak, ki lahko vodi do tega, da mesto izgubi status dediščine Unesca.

Lokalno prebivalstvo, ki načrtovani stolpnici nasprotuje, je zato zaskrbljeno, da bi izguba tega statusa delovala kot povabilo k še višjim gradnjam v mestnem središču. Mestne oblasti pa zatrjujejo, da ne načrtujejo nobenih tovrstnih projektov.

Dunaj se je razvijal na lokaciji keltske in pozneje rimske naselbine. Danes pripovedujeta o preživeti zgodovini predvsem srednjeveški in baročni del. Mesto je bilo eno vodilnih evropskih glasbenih središč, od velikega obdobja dunajskega klasicizma do zgodnjega 20. stoletja. Zgodovinsko središče mesta z veličastnim baročnim gradom, čudovitimi stavbami in spomeniki je bilo na Unescov seznam vpisano leta 2001.

Avstralski koralni greben ostal brez vpisa
Unesco je v Krakovu med drugim sklenil, da na seznam ogrožene dediščine ne bo uvrstil Velikega koralnega grebena v Avstraliji, čeprav je obenem zaskrbljen zaradi obsežnega beljenja koral. To je prizadelo že dve tretjini Velikega koralnega grebena in posledica segrevanja morja, kar je povezano s segrevanjem ozračja. Odboru se umestitev na seznam ogrožene dediščine ni zdela potrebna, saj je že Avstralija za reševanje Velikega koralnega grebena sprejela svoj načrt Greben 2050.