Letošnja nagrajenka Edit Andras (1953) je umetnostna zgodovinarka, kritičarka, kuratorka in višja znanstvena sodelavka Raziskovalnega središča za humanistiko na Inštitutu za umetnostno zgodovino. Nagrado ji je prinesel njen izjemni prispevek k protihegemonističnim diskurzom o vzhodnoevropski umetnosti in umetnostni zgodovini, v katerih daje pomen lokalnim razmeram in posebnostim.

Edit Andras je doktorirala iz umetnostne zgodovine na budimpeški Univerzi Eotvos Lorand. Poklicno pot je začela v tamkajšnji Madžarski narodni galeriji in nadaljevala v uredništvu založbe Corvina. V 90. letih preteklega stoletja se je usmerila k sodobni umetnosti v postsocialistični Madžarski in začela delovati kot umetnostna kritičarka, teoretičarka in kuratorka. Foto: Društvo Igor Zabel
Edit Andras je doktorirala iz umetnostne zgodovine na budimpeški Univerzi Eotvos Lorand. Poklicno pot je začela v tamkajšnji Madžarski narodni galeriji in nadaljevala v uredništvu založbe Corvina. V 90. letih preteklega stoletja se je usmerila k sodobni umetnosti v postsocialistični Madžarski in začela delovati kot umetnostna kritičarka, teoretičarka in kuratorka. Foto: Društvo Igor Zabel

Edit Andras prejme nagrado tudi za svoje napredno in kritično delo (feministične) kuratorke, raziskovalke in avtorice. Kot še piše v utemeljitvi, nagrajenka predstavlja radikalen glas proti avtokraciji ter je ena bolj predanih podpornic sodobne vizualne umetnosti in kulture na Madžarskem ter v širši regiji vzhodne in srednje Evrope. Med njenimi glavnimi raziskovalnimi interesi so študije spolov in feministični vidik v umetnostni zgodovini.

28. in 29. novembra bo v okviru programa nagrade Igorja Zabela potekal seminar z nagrajenko in prejemniki štipendij. Podelitev nagrade bo 29. novembra v Sokolskem domu Tabor v Ljubljani.

V številnih pomembnih znanstvenih dosežkih se osredinja na vprašanje, kako zahodne teorije prilagoditi tako lokalnemu kot vzhodnoevropskemu kontekstu. Njeno pisanje je s prepletom različnih vidikov oblika kulturnega prevajanja, ki se zavzema za bolj niansirano in lokalizirano uvedbo kritičnih teorij in upoštevanje regionalnih posebnosti pri umetnostnozgodovinskem pisanju.

Nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Letošnjo žirijo so sestavljali umetnostni zgodovinar in kurator iz Španije Manuel Borja-Villel, umetnica, kuratorka in profesorica iz Slovaške Ilona Nemeth ter umetnostna zgodovinarka, kuratorka in predsednica Šole za umetnost in oblikovanje Weissensee Angelika Richter iz Nemčije.

Nagrada, poimenovana po kustosu in umetnostnem zgodovinarju Igorju Zablu (1958–2005), je pobuda sklada ERSTE z Dunaja, ki jo od leta 2008 bienalno podeljuje z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Nagradni sklad znaša 85.000 evrov. Foto: Borut Kranjc
Nagrada, poimenovana po kustosu in umetnostnem zgodovinarju Igorju Zablu (1958–2005), je pobuda sklada ERSTE z Dunaja, ki jo od leta 2008 bienalno podeljuje z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Nagradni sklad znaša 85.000 evrov. Foto: Borut Kranjc

Mednarodna žirija je odločala tudi o trojici prejemnikov štipendij Igorja Zabela 2024.

Kurator, kritik in pedagog Irfan Hošić je umetniški direktor Centra za sodobno kulturo KRAK v Bihaću v BiH-u. Štipendijo mu je prinesla njegova sposobnost povezovanja umetnosti, izobraževanja in izgrajevanja skupnosti.

Filozof in kulturni teoretik, kurator, prevajalec, urednik, avtor in pedagog Ovidiu Tichindeleanu prejme štipendijo za sposobnost ustvarjanja povezav med različnimi disciplinami in geografskimi območji, opus teoretskih besedil in javnih predavanj ter zavezanost k vključevanju vzhodnoevropskih umetnikov v mednarodne kulturne dogodke.

Umetnici in kuratorki Nataliji Vujošević pa je štipendijo prineslo njeno raziskovalno in kuratorsko delo, ki vključuje zgodovinjenje, oživljanje in kontekstualizacijo marginaliziranih – a s svetovnega vidika – edinstvenih umetniških zbirk in arhivov iz časa jugoslovanskega socializma ter tudi postjugoslovanskih obdobij, je še zapisala žirija.