S svojo dirigentsko karizmo Stojan Kuret že desetletja navdušuje generacije pevcev, skladateljev, zborovodij in poslušalcev, so zapisali podeljevalci nagrade. "S svojim pedagoškim in umetniškim erosom zna pritegniti mnoge, tako ljubiteljske kot poklicne ustvarjalce, jih usmerja skozi širok repertoar z izostrenimi čuti glasbenega sladokusca, hkrati pa ozavešča pomen ohranjanja slovenske dediščine. Ob tem kot poustvarjalec, umetnik, pedagog ter predvsem kot človek vseskozi ohranja željo po popolnem in omogoča nastajanje edinstvenih zborovskih projektov."

Kuret je diplomiral iz dirigiranja na ljubljanski Akademiji za glasbo in klavirja na tržaškem Konservatoriju Giuseppe Tartini, kjer je od leta 1983 profesor na oddelku za orkestrsko dirigiranje, ansambel in komorno glasbo. Leta 1975 je v Trstu ustanovil Mladinski zbor Glasbene matice Trst, zatem je leta 1991 obudil Zbor Jacobus Gallus.

Desetletje na čelu APZ-ja Tone Tomšič
Glasbena pot ga je vodila v Ljubljano, kjer je bil v letih 1992—2002 umetniški vodja in dirigent APZ-ja Tone Tomšič, s katerim je nizal uspehe na domačih in tujih tekmovanjih ter izpeljal turneje po svetu. Osrednjo pozornost je namenil slovenski ustvarjalnosti, dosegel štiri velike nagrade (Tours 1999, Varna 2001, Gorica 2001, Maribor 2002), dvakrat finale za veliko nagrado Evrope ter veliko nagrado Evrope 2002.

Član žirij najpomembnejših tekmovanj
Kot dirigent Komornega zbora RTV Slovenija je med letoma 2002 in 2005 pripravil odlične izvedbe celotnega Wolfovega opusa ter tehtne sporede Lebičevih zborov in slovenske sakralne glasbe. Sledilo je večkratno sodelovanje z Ženskim komornim zborom Čarnice z dvema izdajama: celotnim Kogojevim opusom za visoke glasove ter avtorsko ploščo Ambroža Čopija. Od leta 2007 je dve sezoni vodil Italijanski mladinski zbor. Sodeloval je z različnimi orkestri in drugimi zbori, kot gostujoči profesor predaval na glasbenih akademijah v Budimpešti in Rigi ter bil član žirij najpomembnejših zborovskih in dirigentskih tekmovanj.

Nov strm umetniški vzpon se je začel jeseni 2008 z ustanovitvijo Vokalne akademije Ljubljana. Zvrstile so se velika nagrada Arezza 2009, velika nagrada Evrope 2010, prestižna nagrada guidoneum 2011 ter nagrada Prešernovega sklada 2012. Da ima njegova umetniška vizija svoj logičen, utemeljen in globoko v rodni zemlji zakoreninjen življenjski lok, pa je pokazal tudi v zadnjem projektu z Zborom Slovenske filharmonije, s katerim je zaokrožil tudi celoten Kogojev opus za mešani zbor, še beremo v utemeljitvi, ki jo je pripravila Tanja Svenšek.

Nagrajenci drugih priznanj …
Zlato plaketo bodo Kuretu podelili 24. januarja na Ljubljanskem gradu. Ob tej priložnosti pa bodo izročili tudi priznanja za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Srebrne plakete bodo prejeli akademski slikar in grafik Lojze Adamlje kot eden najvidnejših predstavnikov slovenskega nadrealizma, Danica Kocet, ki je poseben pečat pustila v folklorni dejavnosti, Branka Moškon za več kot 40-letno delovanje v folklorni dejavnosti, Božidar Tabaj za dolgoletno delo, podporo in spodbujanje gledališke ustvarjalnosti ter Borut Logar, ki se je posvetil glasbeni vzgoji in razvoju glasbenega življenja v domačem in tudi širšem slovenskem okolju.

Zlati znak JSKD-ja gre v roke Petre Grassi, vsestranske glasbenice, ki je dejavna kot pianistka, zborovodkinja, pevka in skladateljica in je kljub mladosti že nanizala izjemne dosežke v vokalni glasbi.

Nagrajence je izmed 32 predlaganih kandidatov izbrala strokovna komisija v sestavi Jožeta Ostermana, Ervina Hartmana, Branke Bezeljak, Igorjs Švare in Janka Malleja.