S tem se je mariborska občina obvezala, da bo Narodni dom vključila v svoje razvojne načrte in kulturne programe. Pri tem namerava posebno pozornost nameniti razvoju scenskih in intermedijskih umetnosti ter glasbenih programov.

Občina je s pogodbo primorana zagotavljati investicijska vlaganja v obnovo Narodnega doma, vrednost katerega znaša 2,4 milijona evrov. Kot so povedali, bo treba obnoviti odrsko konstrukcijo s scensko tehnologijo, urediti prostore za odrom in spremljevalne prostore, na primer letni avditorij.

Središče štajerskega in mariborskega slovenstva
Stavba Narodnega doma Maribor je bila dograjena leta 1899 po načrtu češkega arhitekta Jana Vejrycha, ki se je zgledoval po mestni hiši v Pardubicah. Gradnjo je finančno omogočila slovenska posojilnica, neorenesančna arhitektura pa je nudila domovanje središču štajerskega in mariborskega slovenstva.

Narodni dom je do druge svetovne vojne doživel kar nekaj preureditev, globoke sledi pa so na stavbi pustile dogajanja v obeh svetovnih vojnah, ko je bil dom precej uničen. Do leta 1991 je imel vlogo oficirskega kluba takratne Jugoslovanske ljudske armade, vendar so v njem občasno potekale tudi kulturne, zabavne in družabne prireditve za širše mariborsko občinstvo.

Po osamosvojitvi so mu povrnili naziv Narodni dom, leta 1993 pa si je v jem prostore poiskal Narodni dom Maribor, ki je s svojo dejavnostjo temeljito obogatil prireditveno podobo mesta.