Našli zadnji dom kralja Heroda Velikega

Jeruzalemski arheologi razglasili pomembno odkritje

Herodium prekopavajo že več desetletij, a delčka med ostankoma dveh velikih palač do sedaj niso pregledali.

Poboj nedolžnih otročičev je eden v likovni umetnosti najpogosteje upodobljenih biblijskih motivov.

Hebrejska univerza iz Jeruzalema je sporočila, da naj bi arheologi našli grobnico kralja Heroda I., imenovanega tudi Herod Veliki.

Herodium prekopavajo že več desetletij, a delčka med ostankoma dveh velikih palač do sedaj niso pregledali. Foto:

Giotto: Poboj nedolžnih otročičev — Poboj nedolžnih otročičev je eden v likovni umetnosti najpogosteje upodobljenih biblijskih motivov.

Kralj, ki velja za enega zadnjih judovskih voditeljev, ki so se trmasto upirali Rimljanom, naj bi bil pokopan na planoti, imenovani Herodium. Na hribu, ki leži v puščavi južno od Jeruzalema, je Herod I. zgradil palačo. Arheologi so že dolgo domnevali, da so kralja po smrti leta 4 pred našim štetjem pokopali ravno na Herodiumu. Dokaz za to pa so našli zdaj.

Veliki graditelj Jeruzalema
Herod I. ne velja le za borca proti Rimljanom; imenujejo ga tudi graditelj Jeruzalema. Pod njegovo vladavino so namreč izpeljali številne velike gradbene projekte, med drugim so zgradili tudi zid okoli starega mesta, ki stoji še danes. Kot graditelj se je zapisal tudi v zgodovino judovstva tudi kot vladar, ki je zapovedal veliko širitev drugega jeruzalemskega templja, dokončno porušenega leta 70 našega štetja.

Tudi veliki morilec?
V precej slabši luči pa Heroda I. prikazujejo krščanski verski spisi. Ko je izvedel, da preroki napovedujejo rojstvo novega kralja Judov, naj bi Herod I. v strahu pred izgubo oblasti zapovedal poboj vseh novorojencev. To je bil dogodek, ki ga danes poznamo kot Poboj nedolžnih otročičev, za katerega pa številni zgodovinarji dvomijo da se je zares zgodil. Bil naj bi predvsem del krščanske "propagande", s katero so želeli kristjani očrniti Jude.

Dokaz za to, da poboja nikoli ni bilo, naj bi bilo tudi dejstvo, da dogodek omenja le Matejev evangelij, v drugih evangelijih pa o krvoločnem maščevanju Heroda I. ni sledi. Morda pa nadaljnja raziskovanja Herodiuma in drugih arheoloških najdišč prinesejo tudi najdbe, ki bodo pomagale pri sestavljanju zgodbe o Herodovem življenju.