Praznično obarvan bo že predvečer praznika, ko bo ob 21.05 na Prvem programu na sporedu radijska igra Sonetni venec. Radijska priredba, ki jo je skupaj s soustvarjalci pripravil režiser Igor Likar, se osredinja na daljnovidnost pesnikovega premisleka o duhu naroda in usode ustvarjalca v njem, s čimer širi pomensko polje pesmi, ki jo mnogokrat razumemo (le) skozi prizmo ljubezenske tematike in motiva neuslišane ljubezni. V uvodu nas v pesnitev uvede dramski igralec Polde Bibič, ki delo tudi sicer interpretira. Zanimiva je zvočna podoba radijske priredbe, saj na poseben način oblikuje večni motiv slovenstva v Prešernovi poeziji: igra je bila posneta v zvočnih okoljih gradu Smlednik, Ljubljanskega gradu, Zbiljskega jezera, cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani, Kavarne Slamič, podhoda Nebotičnika, mesta Piran in Sečoveljskih solin ter v dvorani Drame SNG-ja v Ljubljani. Poslušalci pa naj ne pozabijo prisluhniti programu Ars še na praznični 8. februar, ko bo ob 12.00 s Prešernovega trga v Ljubljani potekal neposreden prenos 37. recitala Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Recital, za katerega scenarij pripravlja Alen Jelen, bo potekal v režiji Klemna Markovčiča, povezovala pa ga bo Lucija Grm.

V preostalih dveh terminih radijske igre je v ponedeljek ob 22.05 na programu Ars na sporedu radijska igra Trkanje na steno v režiji Dušana Mauserja. Tri ženske se v interpretaciji Majde Potokar, Duše Počkaj in Milene Zupančič oklepajo samote kot edinega pribežališča svojih eksistencialnih stisk. Igra je dragocena radijska zapuščina, saj je ob nastanku leta 1975 pomenila prodor dramskega modernizma v radijski medij pri nas. V četrtkovem terminu na programu Ars, na predvečer 125. obletnice rojstva nemškega dramatika Bertolta Brechta, enega najvznemirljivejših osebnosti gledališča 20. stoletja, se Brechta v Uredništvu igranega programa spominjajo z radijsko igro Zasliševanje Lukulla, ki jo je Brecht izpisal v začetku vrenja druge svetovne vojne. Kljub specifiki časovnega obdobja nastanka dela, ki je bilo že prvotno namenjeno radijskemu mediju, ima Zasliševanje Lukulla prostorsko in časovno širše izpovedne vrednote, saj se zaključi pomenljivo preroško:

In z visokega stola se dvignejo
Zastopniki prihodnjih rodov,
da bodo z mnogimi rokami jemali,
da bodo z mnogimi usti jedli,
da bodo vneto zbirali
in z veseljem živeli prihodnji rodovi.

V izvedbi Brechtove radijske igre lahko (za)slišimo kar nekaj velikih slovenskih igralcev, ki so pomembno oblikovali igralsko-interpretacijsko (tudi radiofonsko) krajino: Jurija Součka v naslovni vlogi, Borisa Kralja, Vladimirja Skrbinška, Elviro Kralj, Dušo Počkaj in druge, zaradi katerih je Zasliševanje Lukulla zagotovo (še bolj) posebna radiofonska izkušnja.

V obeh terminih kratke radijske igre v tem tednu poslušalci lahko prisluhnejo nadaljevanju dveh premierskih radijskih ciklov v režiji Klemena Markovčiča. V sredo bo na slovenski kulturni praznik po neposrednem prenosu recitala Prešernove poezije na programu Ars ob 13.05 predvajan drugi del pripovedno-igranega cikla Žetev in kletev z naslovom Stvarjenje sveta. V kratki radijski igri serije, ki razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi, se slovansko sončno božanstvo Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, boginja pomladi Vesna pa povije Jurija.

Dinamična bo tudi sobota, ko je na sporedu miniaturna igra Veliki pok – drugi del serije štirih kratkih radijskih iger, ki jih je režiser Klemen Markovčič priredil po kratkih zgodbah Andreja Blatnika iz avtorjeve zbirke Ugrizi in bo zaznamoval vse štiri februarske sobotne termine kratke radijske igre. Prejšnji teden je bila na sporedu miniaturna igra Presneto, v kateri sta se v dvoumni interakciji srečala moški in učiteljica njegovega sina, v tokratnem delu pa lahko poslušalke in poslušalci prisluhnejo trku svetov treh mladih bombašev, katerih dileme odzvanjajo tik pred aktivacijo človeka-bombe.

V terminu radijske igre za otroke se bo nadaljeval Pravljični cikel radijskih iger za otroke, tokrat s Pravljico o dobrem kralju. Napisal jo je Marjan Marinc, tudi režiser radijske igre, v kateri se poleg kralja pojavijo še kraljična, princ, zmaj – morda pa tudi kaj nepričakovanega in presenetljivega, kar buri človekovo domišljijo.