Nizozemci, ki so v Rembrandtovo leto 2006 že vstopili z razstavo, posvečeno Rembrandtovi materi, najteže pričakujejo predstavitev posebnih tematskih poti po Amsterdamu in Leidnu ter premieri muzikala in filma o renesančnem umetniku. Film režira Britanec Peter Greenaway.
Veliki slikarji flamske deželeVeliko postavitev napoveduje amsterdamski Rijskmuseum, ki hrani največjo zbirko Rembrandtovih del. Ob Rembrandtovih platnih bodo visela tudi dela Vermeera, Halsa in drugih flamskih umetnikov, ki so tako kot Rembrandt prispevali k slovesu nizozemske kot dežele, v kateri so odrasli številni odlični umetniki. Razstava bo tako pomaga spoznati skupne poteze flamskih umetnikov oziroma prepoznaven slog nizozemskega slikarstva.
Zapleti s sorodstvom
Ni naklučje, da je Rembrandtovo leto odprla ravno razstava v muzeju De Lakenhal v Leidnu, posvečena Rembrandtovi materi. Rembrandotva mati, ki je umetnik neštetokrat ovekovečil na svojih platnih, je postala eden najbolj znamenitih modelov 17. stoletja. Prepoznavni potezi njenega ovalnega obraza so gube in poudarjen nos. Treba pa je opozoriti, da na vseh slikah, ki naj bi podajale podobo Rembrandtove matere, ni zares upodobljena Neeltje van Zuijtbrouck.
Oče pa ni družinski član?
Romantični umetnostni zgodovinarji 19. stoletja so namreč vse preradi v vsaki stari ženski, ki jo je naslikal Rembrandt, prepoznali njegovo mater. Veliko likovnih poklonov materi naj bi namreč bilo simbol Rembrandtove predanosti družinskemu življenju. Sanje romantikov pa so bile precej za lase privlečene, saj bi moral Rembrandt tako zavzeto slikati tudi očeta. Pa ga ni. Še za sliko, ki je dolgo veljala za "uradno" podobo slikarjevega očeta, se je leta 1907 izkazalo, da prikazuje nekega drugega moškega in ne Hermana Gerritsz van Rijna.
Dva bogata botra, kasneje pa revščina
Rembrandt Hemerszoon van Rijn se je 15. julija 1606 rodil v Leidnu. Sin premožnega mlinarja zaslovel kot mojster slikanja svetlobe in sence; obvladovanje igre svetlobe Rembrandta povezuje z delom Michelangela Merisija Caravaggia. Caravaggio je že pred Rembrandtom razvil tudi tehniko chiaroscura, ki je pogosto uporabljal tudi Rembrandt.
Čeprav Rembrandt velja za enega največjih slikarjev vseh časov, mu v življenju ni bilo vedno lahko. Po materini in ženini smrti - poročil se je z bogato Saskio van Uylenburg - je zašel v finančne težave in moral je prodati vse dragocenosti in hišo, da je lahko izplačal dolžnike. Rembrandt nam je zapustil okoli 700 slik, 300 jedkanic in 1.800 risb, na katerih je pogosto upodabljal svetopisemske in mitske motive.
Barvni prehodi
Med njegovimi deli so tudi številni portreti, avtoportreti, žanrski prizori, tihožitja in alegorije, ki jih je sprva slikal v izrazito baročnem slogu z bogatimi toplimi barvami in zlatorumenim tonom; ko se je usmeril k bolj poduhovljenim psihološkim analizam in poduhovljenosti, pa je začel uporabljati tudi boj umirjene barvne tone.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje