Ta je obsegala več kot 500 umetnin, med katerimi je bilo vsaj 81 Schielejevih del (med vidnejšimi imeni velja omeniti še Dürerja, Rembrandta, Degasa in Kokoschko). Kabaretski umetnik Fritz Grünbaum se iz Dachaua ni več vrnil, v taborišču je umrl leta 1941, star 51 let. Po njegovi aretaciji je njegova zbirka prešla ženi Elisabeth, ki je bila prisiljena zbirko izročiti za popis imetja, potem ko so jo izselili iz stanovanja. Tudi Elisabeth je, leto za možem, umrla v nacističnem taborišču.

Med kopico Schielejevih del v Grünbaumovi zbirki sta bila tudi dva akvarela, in sicer Ženska s črnim predpasnikom iz leta 1911 in Ženska z zakritim obrazom iz 1912. Nagy trdi, da je sliki (njuna vrednost je ocenjena na pet milijonov dolarjev) kupil po zakoniti poti in da sta povsem po pravilih menjali tudi lastnike vse od leta 1956, ko sta bili prodani na dražbi v Švici, kjer ju je predala Elisabethina sestra Matilda Lukacs.

Vendar sodnik Charles E. Ramos se ne strinja, saj po njegovem mnenju to izpodbijajo okoliščine, v katerih so bile slike prvotno zaplenjene. "Podpis ob grožnji streljanja ne more voditi do veljavne predaje," njegove besede povzema portal Art Newspaper.

Vračanje umetnin v "najbolj množični tatvini v zgodovini"
Tožbo proti Nagyju so vložili Grünbaumovi dediči Timothy Reif, David Fraenkel in Milos Vavra, potem ko so novembra 2015 sliki zaplenili na Sejmu umetnosti in oblikovanja v stavbi neprofitne kulturne institucije Park Avenue Armory. Njihov odvetnik Raymond Dowd je nedavno razsodbo sodišča označil za zmago žrtev holokavsta in njihovih družin. Dodal je, da so s tem korak bližje k vrnitvi vse kulture, ki je bila ukradena "med najbolj množično tatvino v zgodovini".

Predstavnica galerije Richarda Nagyja je v izjavi za portal Art Newspaper zapisala, da so bile njegove pridobitve in lastništvo Schielejevih del vedno transparentni in dobro dokumentirani. "Umetnini prihajata iz cenjenih zbirk in sta bili večkrat na ogled javnosti. Tragična zgodba Fritza Grünbauma je dobro znana in primerno priznana. Richard je kot galerist, ki se dolga leta posveča delom nemškega ekspresionizma in čigar lastna družina je morala pobegniti zaradi preganjanja, posebej dovzeten za restitucijske zahtevke in še vedno verjame, da terjajo natančne preverbe in upoštevanje vseh argumentov," je še zapisala. S tem namenom, dodaja, so se obrnili na priznane strokovnjake za preverjanje s holokavstom povezane provenience, Sophie Lillie, Laurie Stein in Lynn Nicholas, da bi pridobili neodvisno mnenje.

"Če bi katera izmed njih ugotovila, da sta bili Schielejevi deli v lasti Fritza Grünbauma in so ju ukradli nacisti, Richard ne bi okleval pri njuni restituciji. Ker pa se to ni zgodilo, nas preseneča, da je sodnik Ramos zanemaril tako njihova poročila kot tudi odločitev ameriškega zveznega sodišča in dveh neodvisnih avstrijskih komisij, ki so predhodno ugotovili, da del niso ukradli nacisti." Nagy se zato namerava pritožiti in upa, da bo v tem primeru sodišče v celoti upoštevalo vsa poročila strokovnjakov.

Slike ekstatičnih čustev in erotičnega naboja
Avstrijski slikar in grafik Egon Schiele (1890-1918) je bil eden tistih umetnikov, ki so se iz formalnega okvira secesije in simbolizma razvili v ustvarjalce ekspresionizma z realističnimi elementi. V dramatično deformiranih aktih in portretih je izrazil ekstatična čustva, mnogokrat tudi za sodobnike preveč neposredno erotiko in življenjski pesimizem. Po drugi strani je v ornamentalno-dekorativnem slogu ustvaril vrsto nekonvencionalnih risb, mestnih vedut in tihožitij. S prepoznavnimi skrivenčenimi človeškimi figurami in ekspresivno črto spada med zgodnje predstavnike ekspresionizma in ob Gustavu Klimtu in Oskarju Kokoschki za enega najznamenitejših predstavnikov avstrijske umetnosti.