Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si. podeljujeta bodečo nežo javni osebi, ki je v preteklem letu napadla, ponižala in žalila druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete.

Za bodečo nežo 2018‒2019 je bilo nominiranih 28 izjav, ki so jih ljudje lahko prijavili prek spletnega obrazca in za katere je delovna skupina presodila, da ustrezajo merilom seksističnega govora. Vzorec zato predstavlja le majhen del seksizma, ki ga širijo javno prepoznavne osebe v Sloveniji, opozarjajo na portalu spol.si. V tednu dni glasovanja se ga je udeležilo 1190 ljudi, ki so pomagali seznam zožiti na končnih pet finalistov.

Končnega prejemnika bodeče neže bo na podelitvi sami (6. marca ob 21.00 v Socialnem centru Rog) določilo občinstvo. Razglasitev bo potekala v okviru 20. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.

V širšem izboru je bil najmočneje ‒ s kar petimi izjavami ‒ zastopan pevec Jan Plestenjak, a se med končne nominirance vendarle ni uvrstil. So pa zato v končnem izboru Viljem Ščuka, Jure Mastnak, Branko Gradišnik, Jaka Lopatič in Milena Miklavčič.

Krivda za posilstvo ni deljena
Pediater in psihoterapevt Viljem Ščuka je v izjavi za Svet24.si "izenačil posilstvo in spolni odnos", opozarja žirija, obenem pa je odgovornost za posilstvo razdelil med žrtev in povzročitelja. Opravičevanje in minimaliziranje spolnega nasilja ter prelaganje odgovornosti na žrtev je izjemno nevarno početje, so poudarili, še posebej, če to počne oseba, ki velja za strokovno avtoriteto. Ščukova sporna izjava se glasi: "Množična posilstva deklic (sošolk) niso možna, če so deklice proti. Za spolni odnos sta odgovorna oba udeleženca, saj se dogaja pri polni zavesti obeh."

Neokusno tvitanje
Imitator in radijski novinar Jure Mastnak je marca lani tvitnil: "Jst bi njo. V enmu filmu. Brutalno. Ohne vazelinë." Pri tem je meril na političarko Normo Korošec. Politične ali ideološke polemike in nestrinjanja ne morejo biti izgovor za poniževanje žensk, grožnje z nasiljem in posilstvom, ocenjuje komisija.

Ženske kot "rojene negovalke"
Pisatelj, kolumnist in prevajalec Branko Gradišnik je v intervjuju za revijo OnaPlus utemeljeval, zakaj ima ženske "bolj v čislih". "Itak. Na osnovni zdravstveni ravni pa še sploh. Tu se izraža skrb za drugega, in ženske so ne glede na to, kaj trobijo feministke, rojene negovalke, kot bitja voljna pomagati in skrbeti. Moškim je mar za ideje in orožje, ženskam za čustva in ljudi. Mlajša hči Ana študira socialno delo – ko se je vpisovala, sem videl v vrsti sto deklet in enega samega fanta (zato pa se reče »blažen med ženami«). Gre za materialno nehvaležen in delovno obremenjujoč poklic – zato gredo vanj ženske. Na specialistični ravni imam pa kar rad tudi zdravnike, kajti ta raven zahteva tudi nekaj shizoidne racionalnosti, pa četudi brezosebne, in pod kirurškim nožem, recimo, je morda boljše, če ga drži odločna moška roka." V svoji izjavi je Gradišnik kar nizal spolne stereotipe, na podlagi katerih, tako utemeljitev, vzpostavlja vrednostne sodbe o značilnostih posameznega spola; ponavlja delitev na prirojeno žensko in moško naravo. "Stara, poznana šovinistična klasika," so dodali.

Nedoumljivi svet ženske košarke
Jaka Lopatič, novinar spletnega portala Siol, je decembra lani v intervjuju s trenerjem ženske košarkarske reprezentance nanizal celo vrsto seksističnih vprašanj, kar komisija bodeče neže vidi kot šolski primer šovinističnega podcenjevanja ženske košarke in žensk v športu nasploh. Odlomki iz njegovega intervjuja:
"‒ Večkrat sem se pogovarjal s trenerji ženskih smučarskih skakalk in so mi dejali, da je šest deklet težko nadzirati, ker ima vsaka svoje potrebe. Kako je v košarki, kjer jih imate vsaj dvakrat več?
‒ Morda uporabljajo ženske čare, da bi vas poskušale oviti okoli prsta?
‒ Ali kaj vpliva menstrualno obdobje, ki ga imajo dekleta?
‒ Ali morate kaj paziti, da ne pohvalite kakšno preveč, ker se lahko pri kateri vklopi zavist?
‒ Ali mlada dekleta veliko govorijo o Luki Dončiću?"

Še enkrat o "simbolni kastraciji"
Publicistka in pisateljica Milena Miklavčič je v Nedelu razmišljala o skorajšnjem izginotju "klasičnega moškega". "Zdi se mi, da so moški danes potisnjeni na rob. Če bi se malo pošalila, bi rekla, da so jim ženske, vsaj pri nas, zdaj vzele še vojsko in policijo. Še tam, kjer so bili že iz prazgodovine najmočnejši, smo jih na simbolični ravni kastrirali. Moškemu predstavlja ženska moč in oblast že od vrtca naprej. Če se postavijo zase, jih lahko obdolžijo, da širijo sovražni govor. Znašli smo se v čudni in nerazumljivi zmedi: ženske hrepenijo po močnem moškem, hkrati pa naredijo vse, da si ga podredijo." Milena Miklavčič s tem predstavi žensko emancipacijo kot grožnjo "naravnemu" redu, povzemajo predlagatelji, rdečo nit intervjuja pa predstavlja nostalgija za stereotipnimi spolnimi vlogami in utopično preteklostjo.

Izjave, ki se zataknejo v spominu
Ideja za podelitev bodeče neže se je porodila v krogu feminističnih iniciativ, skupin in posameznic. Z njo opozarjajo na prikrite in odkrite seksistične izjave, ki po objavi v večini primerov ostanejo nereflektirane in nekritizirane. Med odmevnejšimi zmagovalci je bila predlanska deljena zmaga Boruta Pahorja, ki je dijakinjo nagovoril z "miška mala", in Rosvite Pesek, ki je gosta v studiu prosila, naj povedano "poenostavi za ženske". Lani je nečastni naziv pripadel nekdanjemu ustavnemu sodniku in sodniku na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjanu M. Zupančiču. Njegova izjava je letela na odvetnico in političarko Simone Veil, češ da je mati vseh abortusov in morilka.