Po enomesečni javni obravnavi se danes izteka rok za pripombe in odzive na novelo zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, ki po trditvah pristojnega ministrstva prinaša manjše spremembe. Kot pravijo, so na predlagane spremembe prejeli pozitivne odzive.

Natančneje opredeljeni javni zavodi in višja pokojnina za baletnike
Po predlagani noveli bi se natančneje opredelili javni zavodi, ki se vpisujejo v evidenco javnih zavodov s področja kulture, določil bi se tudi način vodenja evidence. K strateškim načrtom javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je država, bi po novem ministrstvo podalo predhodno mnenje, član sveta javnega zavoda pa bi se usposabljal le ob začetku nastopa prvega mandata in ne več vsako leto.

Novela predvideva tudi višjo pokojnino za baletne plesalce, prispevna stopnja za poklicno zavarovanje se bo namreč zanje s sedanjih 9,25 zvišala na 12 odstotkov. Za to ureditev je ministrstvo predvidelo približno 50.000 evrov dodatnih sredstev. Ker bo to nova obremenitev za proračun, na ministrstvu želijo, da bi bile spremembe zakona sprejete do jesenskega proračunskega načrtovanja, je v sredo na novinarski konferenci pojasnila ministrica Julijana Bizjak Mlakar.
Sindikat Glosa in Suki sta podprla predvidene spremembe
Sindikat kulture in narave Slovenije (Glosa) in njena sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja (Suki) sta predvidene zakonske spremembe podprla. V skupni izjavi sta pozdravila tako "resno ambicijo ministrstva po dokončni ureditvi poklicnega upokojevanja baletnih plesalcev" kot "velik in podpore vreden premik na boljše pri vrednotenju dela samozaposlenih: primerljivost dela in načelo enakega plačila za enako delo, čeprav le za porabnike javnih sredstev".
Več specializiranih poklicev za samozaposlene
Spremembe krovnega zakona prinašajo tudi manjše spremembe na področju samozaposlenih. Novela med drugim predlaga, da bi se posameznik lahko registriral za opravljanje več specializiranih poklicev in da ne bi mogel zaposlovati drugih oseb. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna bi se podaljšala s treh na pet let, starostna meja za pridobitev trajne pravice pa s 50 na 55 let.

Uvedba minimalnega plačila, vendar brez zagotovljenih proračunskih sredstev
Po noveli bi se določilo tudi minimalno plačilo za tiste samozaposlene, ki pogodbeno sodelujejo z naročniki, financiranimi iz javnih sredstev. Pri tem bi se upoštevalo primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju.

V Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, imajo glede rešitev, ki naj bi izboljšale položaj samozaposlenih, pomisleke. Uvedba minimalne plače bi bila sicer ključnega pomena za izboljšanje njihovega socialnega in gmotnega položaja, vendar ministrstvo v predlogu sprememb zakona ni predstavilo finančnih posledic za državni proračun, "torej ni poskrbelo, da se bo ta ukrep lahko tudi dejansko uresničeval, ne da bi to pomenilo manjšanje števila samozaposlenih", opozarjajo.

Če bi se predlagani ukrep uresničil ob predpostavki, da zagotavljanje javnega interesa v kulturi ostane neokrnjeno, bi to državo stalo približno dodatnih devet milijonov evrov. Brez dodatnih sredstev bi se njihov socialni in gmotni položaj še poslabšal. Zgodil bi se velik osip samozaposlenih v kulturi oziroma bi se povečalo število samostojnih podjetnikov med tistimi, ki trenutno uživajo ta status, so prepričani v Asociaciji.

Socialna bomba ali kolaps zagotavljanja javnega dobrega v kulturi
"Predvidevamo skratka, da se nam bo zaradi na videz neškodljivih sprememb krovne kulturne zakonodaje zgodila ali socialna bomba v kulturnem sektorju ali kolaps zagotavljanja javnega dobrega v kulturi," so zapisali.

Kot je v sredo zatrdila ministrica, za samozaposlene dodatne finančne posledice niso predvidene. Dodala pa je tudi, da od njih, čeprav so z njimi "ves čas v stikih", doslej niso prejeli takšnih predlogov, ki bi jih lahko upoštevali.