Kraljestvo se je nahajalo ob Kaspijskem morju v severnem predelu Kavkaza, hazarska nadvlada nad večjim delom Krimskega polotoka pa sega v pozno 7. stoletje. To je bilo stoletje, ko so se Hazarji usešno borili proti umajadskemu kalifatu in ustanovili državo. Ta je bila med drugim zaveznica bizantinskega cesarstva; državi sta bili povezani tudi prek porok članov vladajoče dinastije. Vrhunec razcveta je država dosegla v 9. stoletju, v obdobju, ki ga imenujejo pax khazarica (hazarski mir) in v katerem so Hazarji dominirali nad Pontsko stepo in Kavkazom; drugače rečeno, Hazarji so tedaj obvladovali velik južni del ozemlja, ki danes sodi pod Rusijo, zahodi del Kazahstana, vzhodni del Ukrajine, Azerbajdžan in del ozemlja na severnem Kavkazu, ki danes pripada Rusiji.
Vikingov iz Kijevske Rusije ter različnih turških plemen ošibili državo. Posebej pritisk s severa je bil vedno hujši, saj so se Vikingom pridružili tudi Slovani in leta 967 ali 969 je padla hazarska prestolnica Itil (ime pomeni Velika reka in v turškem jeziku vedno ostaja ime za reko Volgo).Trdnjava iz hazarske prestolnice Itil
To mesto Itil so zdaj domnevno odkrili ruski arheologi. Ti območje okoli vasi Samosdelka preiskujejo že devet let, vendar dokazov za to, da je Itil stal ravno tukaj, dolgo niso našli. Zdaj pa so arheologi odkrili ostanke trdnjave, vodja izkopavanj Dmitrij Vasiljev z državne univerze v Astrahanu pa je o odkritju povedal: "V notranjosti trdnjave smo našli kolibe, ki spominjajo na jurte, značilne za hazarske naselbine /.../ Trdnjava je bila trikotne oblike in zidana iz opeke. To je dokaz več, da ni šlo za običajno naselje." O Itilu so govorili kot o kraju, kjer so eden ob drugem živeli ljudje različnih veroizpovedi in številni narodi, v mestu pa so delovala sodišča, ki so bila namenjena kristjanom, muslimanom, Judom in ateistom.
Zatočišče preganjanih Judov postane judovska država
Ravno z religijo je povezana posebnost ljudstva Hazarjev. V osmem ali najkasneje devetem stoletju je namreč v državi Hazarjev uradna veroizpoved postalo judovstvo. Tedaj je namreč v judovstvo konvertirala vladajoča družina. Na območju hazarske države, predvsem ob Črnem morju, so sicer že od antike naprej obstajale judovske naselbine. V času vladavine Herakliusa, Justinijana II., Lea III. in Romanosa I., so v bizantiskem imperiju preganjali Jude, čemur so sledile selitve teh v predele, naseljene s hazarskim življem. Tem ubežnikom so se pridružili še judovski emigranti iz sasanidske Perzije.
Judje so bili uspešni trgovci in so močno prispevali h gospodarskemu vzponu hazarske države. Vpliv Judov v državi se je tako okrepil in na koncu je njihova vera postala tudi uradna državna vera. Včasih je bila vplivna teorija, da je iz vrst hazarskih Judov izšla večina evropskih aškenazijskih Judov. Teorijo, imenovano tudi teorija o izgubljenem 13. judovskem plemenu, so zagovarjali rasni teoretiki, vplivni v obdobju protonacizma in nacizma. Znanstveno nikoli ni bila dokazana, vendar pa nekateri še vedno prisegajo nanjo. Arheologi upajo, da bodo nova odkritja omogočila nova spoznanja o tem še vedno skrivnostnem kraljestvu.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje