Gre za 11 metrov visoke ostanke 800 let stare piramide, našli pa so jih v osrčju Tlatelalca, nekdanjega glavnega verskega in političnega središča azteške elite. Kot je pred 15 leti pokazalo odkritje še ene piramide, naj bi po ocenah strokovnjakov Tlatelalco Azteki ustanovili leta 1325, torej istega leta, kot so zgradili Tenochtitlan, glavno mesto svoje države, na kateri so španski osvajalci leta 1521 postavili Ciudad de Mexico.

Krivično datiranje azteške civilizacije?
Kot kaže, pa bo treba zgodovino tega predela napisat na novo, saj arheologi ocenjujejo, da je bila na novo odkrita piramida zgrajena leta 1100 ali 1200. To pomeni, da se je azteška civilizacija razvila v gorah osrednje Mehike mnogo prej, kot so do zdaj domnevali.
Skupina arheologov je med ruševinami odkrila tudi skulpturo, ki naj bi predstavljala azteškega boga dežja Tlaloka ali boga neba in zemlje Tecatlipoka, v neposredni bližini piramide pa še pet lobanj in veliko število sob.

Od monumentalnih stavb do žrtvovanja ljudi
Azteška država se je razprostirala od Mehiškega zaliva prek osrednje Mehike do Tihega oceana. Ta starodavna civilizacija je danes med drugim znana po monumentalni arhitekturi, borbenosti in seveda koledarju. Gre za enega izmed mezoamaeriških koledarjev. Zasnovan je bil na 365-dnevnem ciklu in 260-dnevnem obrednem ciklu. Oba cikla skupaj sta tvorila 52-letno stoletje oziroma koledarsko zaokrožitev.

Azteki so znani tudi po svoji religioznosti in z njo povezanim žrtvovanjem ljudi. Te so žrtvovali bogu Sonca Huitzilpochtliju, pomembna pa sta bila še bog vojne Quetzacoatl in Tlaloc.

Danes je Tlatelolco pomembna mehiška turistična točka, ki privablja predvsem s piramidami iz predšpanskega obdobja in cerkvami ter samostani iz obdobja španskega kolonializma. Znan pa je tudi po tragičnem dogodku iz leta 1968, ko so mehiške varnostne sile deset dni pred začetkom olimpijskih iger ubile več kot 300 ljudi.