Ostanki koliščarskih naselij, ki so jih v preteklih letih na Ljubljanskem barju odkrili arheologi, so tako pomembne najdbe v svetovnem merilu, da so na ministrstvu za kulturo sklenili kolišča skupaj s še petimi alpskimi državami predlagati za uvrstitev na prestižni Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Nominacija z "lepotno napako"
Nosilci nominacije za vpis na Unescov seznam so Švicarji, vpisati pa želijo prazgodovinska kolišča na območju Alp. Slovenija želi prispevati dve koliščarski naselji pri Igu, a na prvi pogled se zdi, da ima nominacija lepotno napako ...

Kot je povedala Špela Spanžel z ministrstva za kulturo, je to tudi specifika te nominacije kot celote. "Naša kolišča so zakopana v polju, so na varnem, kolišča v drugih državah pa so na območju jezer in se jih prav tako ne vidi," dodaja.

Raziskovanje kolišč pri nas ima 150-letno tradicijo, arheologi pa so zbrali že ogromno podatkov o življenju pred pet tisoč leti. Tod so našli tudi najstarejše kolo, ovrgli so predstave, da so koliščarji živeli na vodi, saj naj bi živeli ob robu jezera, našli pa so tudi številne predmete, je še poročal Podjed.

Arheolog Anton Velušček dodaja, da arheološke raziskave kažejo, da so bili koliščarji tudi vešči metalurgi in, kot je videti, da so bili že prvi koliščarji na Ljubljanskem barju na tem območju verjetno zaradi bakra.

Koliščarji zanimivi za turiste?
Po Evropi so tovrstne zgodbe izkoristili tudi kot turistične točke, pri nas gre težje, ugotavlja Podjed. Po besedah Spanžlove bi bila možnost rekonstrukcija kolišč, a se bolj nagibajo k vodenim ogledom in predstavitvi skozi izjemno bogate najdbe, ki jih hranijo naši muzeji.

Odločitev o tem, ali kolišča zaslužijo vpis na Unescov seznam, bo znana poleti, ko se bo za vpis na prestižni seznam že drugič s svojo rudarsko dediščino potegovala tudi Idrija, sklene Podjed.