Borut Pahor se je v svojem govoru med drugim vprašal tudi, kako ohraniti najslavnejšo slovensko kobilarno še nadaljnjih 430 let, in predvsem, kaj storiti, da bodo čez toliko časa z enakim veseljem kot danes praznovali njen obstoj, s tem pa tudi praznovali enega izmed simbolov slovenstva. "Lipicanec je eden izmed temeljev slovenskega ponosa, eden izmed simbolov s katerimi se Slovenci ponašamo," je povedal Pahor. In nadaljeval, da nas 430 let kulturne in naravne dediščine zavezuje k temu, da bo ponos lipicanca ostal.

Lipico samo pa je predsednik vlade označil za spečo Trnuljčico, ki je preostalemu svetu ne razkazujemo dovolj, vendar pa jo je treba tudi obogatiti, ter ljudi v Lipico privabiti z zanimivo zgodbo. Pri tem pa je še dodal, da je najbolj bistveno, da ohranimo lipicanca in njegov obstoj. Poleg tega pa Pahor želi znova obuditi protokolarno četo lipicancev, ki bi stala v ponos in čast slovenski državi.

Pogled k prihodnosti
S prireditvijo ob dnevu lipicanca so dogodki, ki od začetka leta zaznamujejo 430. obletnico lipiške kobilarne, po mnenju organizatorjev dosegli svoj vrhunec. S slavnostno akademijo so obletnici izrazili tudi umetniški poklon, so v sporočilu za javnost zapisali v službi za odnose z javnostjo Kobilarne Lipica.

Prireditev v režiji Njegoša Maraviča si je bilo mogoče v neposrednem ogledati na drugem programu televizije Slovenija so bili solisti Opere in Baleta Ljubljana, violinistka Anja Bukovec in tolkalska skupina Stop.

Proslava v čast 430. obletnice kobilarne je po mnenju direktorja kobilarne Tonija Rumpfa poklon preteklosti in tradiciji, predvsem pa pozdrav prihodnosti, v kateri želijo uresničiti vse potenciale, ki jih Kobilarna Lipica premore kot destinacija z močnimi kulturnimi in turističnimi konotacijami.

Pahor in Širca na nasprotnih bregovih
Še vsaka vlada do zdaj je poskušala Kobilarno Lipica tako ali drugače rešiti pred propadanjem, a uspelo ni še nobeni. Kobilarna Lipica je zdaj znova v središču pozornosti. Za to je pretekli teden poskrbel premier Borut Pahor, ki je vse presenetil z izjavo o možnosti širjenja igrišča za golf znotraj posestva kobilarne. Ministrica za kulturo mu je takoj razložila, da se to v njenem mandatu ne bo zgodilo.

Čeprav smo Slovenci na svoje spomenike ponosni in se z njimi radi postavljamo v tujini - te dni se, na primer, v akciji STO-ja lipicanci sprehajajo tudi po španskih ulicah, o čemer smo poročali tudi na MMC-ju -, pa se doma njihove vrednosti v resnici ne zavedamo. Tako kot se ne moremo poenotiti glede drugih vprašanj nacionalnega pomena, smo razdvojeni tudi glede zagotovitve dostojnega "življenja" Kobilarne Lipica, je v prispevku za Odmeve poročala Elen Batista Štader.

Čeprav je prejšnje vodstvo nad zamislijo o širjenju igrišča za golf že obupalo in papirje pospravilo v predal, je prav s to rešitvijo znova presenetil premier Pahor: "Golf igrišče z 18 luknjami je igrišče, ki lahko ponuja možnost za turnirje in vse drugo, kar sodi h golfturizmu," je dejal. Na to se je takoj odzvala kulturna ministrica Majda Širca. Dokler bo ona ministrica, golfa ne bo, je poudarila: "Sama mislim, da golfa v kontekstu takega bisera ne more biti."

Razvijati turizem ali se prepustiti volji države?
Zamisel o širjenju obstoječega igrišča za golf z 9 na 18 lukenj ni nova. Tudi prejšnje vodstvo kobilarne se je namreč spopadalo z dilemo, ali ob kobilarni razvijati turizem ali se v celoti prepustiti volji oziroma usmiljenju sicer mačehovske države. Igrišče so sprva nameravali razširiti na zapuščenem, zaraščenem območju, ki pa je še vedno del spomeniško zaščitenega posestva, poroča Batista Štaderjeva.

A stroka pri tem ni popuščala. Proti širjenju golfa znotraj spomenika so se glasno zavzemali tudi v Mednarodnem združenju za Lipico: "Konj je stvar prestiža, stvar luksuza. Vsak mora pri sebi razčistiti, ali je zmožen posedovati konja ali ne. Tako mora tudi Republika Slovenija to razčistiti," je poudaril Etbin Tavčar.

In to priložnost bo vlada imela že v kratkem. Na mizo bo kmalu dobila načrt upravljanja kobilarne, torej celovito strategijo s kulturnega, gospodarskega in turističnega vidika, končuje prispevek Batista Štaderjeva.

V priloženem videoposnetku si oglejte prispevek v celoti, v nadaljevanju Odmevov pa je sledilo soočenje v studiu, ki ga je vodila Rosvita Pesek. Soočila sta se Tomi Rumpf, direktor javnega zavoda Kobilarna Lipica, in predsednik Društva Ljubiteljev Lipice Boris A. Novak.