Španski umetnik je poslikave Plaža, Galeb, Satir in Favn ter dve različici risbe Ribič ustvaril v poznih 50. oziroma na začetku 60. let preteklega stoletja, predstavljajo pa začetke Picassovega ustvarjanja stenskih poslikav. Norveški minister za okolje Baard Vegar Solhjell je 17-nadstropno stavbo, v kateri so premierjeve pisarne, označil za mednarodni zaklad in opozoril, da bi rušenje sprožilo mednarodne polemike.
Pred stavbo, ki ji pravijo tudi Blok H, je desničarski skrajnež Anders Behring Breivik konec julija 2011 sprožil eksplozijo avtomobila bombe. V eksploziji je umrlo osem ljudi, poškodovano pa je bilo tudi pročelje zgradbe in nekaterih drugih ministrskih zgradb v vladni četrti v Oslu. Zatem je odšel na otok Utoya, kjer je oblečen v policista streljal na udeležence tabora podmladka norveške laburistične stranke. V njegovem morilskem pohodu je skupaj umrlo 77 ljudi.
Skupina strokovnjakov je konec junija ocenila, da bi bila za vladno četrt najbolj ekonomična rešitev, da bi podrli štiri zgradbe, ki jih je eksplozija najbolj zaznamovala, med temi tudi Blok H in Blok Y, ki ju krasijo Picassova dela.
Enim mednarodni dragulj, drugim simbol opustošenja
Eden izmed predlogov predvideva, da bi poslikave iz zgradb izrezali in jih na ogled razstavili nekje drugje. Vendar se nekaterim pojavljajo dvomi, kam bi jih lahko postavili, glede na to, da si je Picasso poslikave zamislil posebej za zgradbi in v sožitju z arhitekturno celoto. Številni norveški strokovnjaki in publicisti tako vztrajajo, da je to nedopustno.
Na arhitekturni, politični in umetniški pomen Bloka H je opozoril tudi vodja direktorata za kulturno dediščino Joern Holme. "Ne smemo podreti najpomembnejših spomenikov naše kulturne dediščine zgolj zato, ker se nam danes zdijo grdi. To je v nasprotju z našimi vrednotami."

Vendar Norvežani posebne navezanosti na zgradbo ne kažejo. Kot je pokazala anketa, ki jo je junija objavil norveški časnik Verdens Gang, je kar 39,5 odstotka vprašanih za rušenje Bloka H, 34,3 odstotka pa je za ohranitev stavbe. "Zdaj imamo izjemno priložnost, da se znebimo te brutalne, grde in sramotne arhitekture iz 80. let," je denimo umetnik Dag Hol zapisal v komentarju za časnik Aftenposten. Pravi, da zgradba bolj kot kar koli drugega v spomin prikliče opustošenje in mrkost, ki ju je za seboj pustil komunizem.