V projektu ob 145-letnici Plečnikovega rojstva in 60-letnici njegove smrti sta moči združila nacionalna sveta slovenske in češke narodne manjšine, saj je Plečnik med drugim močno zaznamoval Ljubljano in Prago, a imel več načrtov tudi za Srbijo. Edini realiziran, a nedokončan objekt, cerkev svetega Antona Padovanskega, pa stoji v Beogradu in je v marsičem izjemen.

Dve tretjini načrtovanega ni bilo uresničenega
Cerkev svetega Antona Padovanskega je eden od biserov srbske arhitekture 20. stoletja. Plečnik jo je projektiral leta 1929, današnjo podobo pa je dobila po njegovi smrti. Dve tretjini tistega, kar je načrtoval Plečnik, ni bilo uresničenega. "Vsak trenutek, tudi vhod, ko vstopamo v cerkev, vrata in številne druge podrobnosti so zares nekaj izjemnega," pravi pater Ilija Alandžak, ki si, tako kot beograjski nadškof Stanislav Hočevar, želi, da bi cerkev po načrtih Plečnika dokončali. "Da bi Slovenija še naprej podpirala, da bi ta prečudežna arhitektura dobila svojo dopolnitev. Umetnost je tisti najboljši prispevek, ki združuje narode," pravi Hočevar.

Zvonik je visok 52 metrov, še preden je bil dokončan, pa so ugotovili, da se nagiba. Občutljiva tla na vrhu Vračarja, urbanistični kaos in neurejena okolica razmere še poslabšujejo. Kot pravi Marija Vauda, soavtorica razstave o Plečniku, njegovem delu in - tudi nedokončanih načrtih v Srbiji, pojasnjuje, da zato zvoniku pravijo Pisa (op. po znamenitem poševnem stolpu v Pisi v Italiji).

"Ta naša prireditev bo mali prispevek v poskusu, da organizacija Unesco Plečnikovo delo uvrsti na seznam svetovne dediščine," je ob tej priložnosti dejal Jože Sivaček, predsednik Nacionalnega sveta češke manjšine v Srbiji.

V cerkvi je Plečnik povezoval najlepše z Vzhoda in Zahoda, sporočila, ki živijo tudi danes. "Da ostanemo vedno odprti za univerzalnost, a ne izgubimo lastne identitete," je še dejal Hočevar.

V okviru dvodnevne manifestacije, prvi dan so dogodki potekali v kulturni ustanovi Parobrod, so udeleženci med drugim prisluhnili predavanje umetnostne zgodovinarke Ane Kocjan in si ogledali razstavo plakatov, posvečeno Plečnikovemu delu v Beogradu, ki sta jo postavila Marija Vauda in Nikola Pilipović, v petek pa so si ogledali cerkev sv. Antona Padovanskega pod strokovnim vodstvom patra Alandžaka, piše na spletni strani Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine.