Zaradi izredno dragega pridobivanja izvirnih barv - med njimi je še posebno znamenita značilna pompejsko rdeča - je restavriranje fresk 'pogoltnilo' okoli 2 milijona evrov. Foto: EPA
Zaradi izredno dragega pridobivanja izvirnih barv - med njimi je še posebno znamenita značilna pompejsko rdeča - je restavriranje fresk 'pogoltnilo' okoli 2 milijona evrov. Foto: EPA
Francesco Rutelli
Italijanski minister za kulturo Francesco Rutelli, ki je odprl prenovljeno Avgustovo palačo, bo prihodnji mesec kandidiral za rimskega župana. Foto: EPA
Avgustova palača
Ob odkritju Avgustove palače v 60. letih so bile nekatere freske popolnoma ohranjene, od nekaterih pa so bili ohranjeni le fragmenti. Foto: EPA

Stavba stoji na Palatinskem griču, kjer so arheologi leta 2006 odkrili tudi ostanke tako imenovane palatinske hiše, domnevno rojstne hiše Avgusta, in kjer najdemo tudi rezidenco Avgustove žene in sloveče lepotice Livije. Pri ponovnem odprtju Avgustove palače je bil navzoč tudi italijanski minister za kulturo Francesco Rutelli. Ta je bila za javnost zaprta vse od leta 1980. Od takrat je bilo v obnovo palače vloženo okoli 2 milijona, obnova celotnega Palatinskega griča pa je v tem obdobju "pogoltnila" že okoli 12 milijonov evrov.

Kako do značilne pompejsko rdeče barve?
Visoki stroški so predvsem posledica zelo težavnega postopka in dragega restavriranja fresk. Veliko truda je bilo namreč vloženega v pridobivanje kar najbolj pristnih barv. Tako so po poročanju italijanskega časopisa Corriere della Sera restavratorji uspeli freskam povrniti njihovo prepoznavno oker, bleščeče modro in značilno pompejsko rdečo barvo. Freske je v 60. letih odkril italijanski arheolog Gianfilippo Carrettoni; nekatere so bile popolnoma nedotaknjene, od drugih pa so se ohranili le fragmenti. V rezidenci si je Avgust uredil majhno študijsko sobo, za katero domnevajo, da je bila njegova najbolj zasebna soba. Tja naj bi se umaknil, kadar je želel biti popolnoma sam.

Uradno vodja republike, v resnici diktator
Cesar Avgust (63 pr. n. š.-14 n. š.) je ena najznamenitejših osebnosti antičnega Rima; obenem pa tudi ena najkontroverznejših. Leta 27 pred našim štetjem je namreč s sklepom rimskega senata postal prvi rimski cesar in prejel naziv Augustus oziroma vzvišeni. Čeprav uradno le voditelj republikansko urejene države, je bil Avgust, čigar ime pred prevzemom naziva Avgust je bilo Oktavian, avtokratski voditelj, v čigar rokah je bila zgoščena celotna oblast. Avgust si je kljub temu prizadeval za to, da so ga ljudje še naprej razumeli kot velikega obnovitelja rimske Republike. Ni namreč želel končati tako kot njegov predhodnik Julij Cezar, ki se je odkrito razglasil za diktatorja.

Rimska strast do odkrivanja zgodovine
Razprava o veličastni zgodovini Apeninskega polotoka se v zadnjih letih vedno pogosteje pojavlja v italijanskih medijih. Italijanski zgodovinski ponos je ob odprtju Avgustove palače izpostavil tudi Rutelli, ki je za britanski časopis The Times dejal, da Rim "odkriva zaklade preteklosti kot še nikoli prej". Rutelli, ki se namerava prihodnji mesec potegovati za mesto rimskega župana je še dejal, da je odprtje Avgustovih zasebnih soban "izjemna priložnost, sad večdesetletnih prizadevanj državnih ustanov, pa tudi finančnih darov zasebnih ustanov, kakršna je World Monument Fund."

Polona Balantič