Zavod za varstvo kulturne dediščine je po besedah predsednice Turističnega društva Kropa Metke Kavčič pripravil predlog za prenovo 15 hiš in drugih kulturnih objektov v kraju, ki ga je prizadela ujma. Že januarja lani je komisija restavratorjev ocenila, koliko naj bi se vložilo v posamezen objekt, in prišla do skupne ocene 250.000 evrov, ki bi jih namenili obnovi portalov, fasad, vrat in oken. A predvidene obnove spomeniško zaščitenih hiš v Kropi niso doživeli.

Po pojasnilu Majde Odar, vodje oddelka za družbene dejavnosti v radovljiški občini, so si že lani prizadevali, da bi začeli obnavljati nekatere spomenike in trge v Kropi. S tem namenom so se obrnili na ministrstvo za kulturo, kjer pa so jim pojasnili, da so pristojni zgolj za popis škode, sanacijo pa je prevzelo ministrstvo za okolje in prostor.

Potem ko občina Radovljica z okolijskega ministrstva ni prejela odgovora glede uresničevanja načrta obnove 18 zaščitenih objektov v Kropi, se je v začetku leta znova obrnila na omenjeno ministrstvo, od katerega do konca tega tedna pričakuje odgovore o nadaljnjih postopkih.

Po zagotovilih okolijskega ministrstva so potrebna sredstva v višini 242.000 evrov za obnovo kulturno zaščitenih objektov v Kropi zagotovljena. Poteka že tudi oddaja javnega naročila za izbiro usposobljenih izvajalcev za izvedbo del. "Načrtujemo, da bodo izvajalci izbrani v mesecu aprilu, tako da bi bila v mesecu maju tega leta začeta obnovitvena dela na navedenih objektih," pojasnjujejo na ministrstvu.

Spomeniška zaščitenost nekoliko podaljša postopke
V Kropi si želijo, da bi še letos lahko sanirali vseh 18 spomeniško zaščitenih objektov. Naselje je bilo že po drugi svetovni vojni razglašeno za kulturni spomenik, kar posledično pomeni dolgotrajnejše postopke pri sanaciji. Po besedah vodje kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Miloša Ekarja je velika težava v tem, da so objekti spomeniške vrednosti večkrat zapuščeni in da so lastniki drugje. V Kropi, na primer, kar dve hiši v središču vasi nista naseljeni, lastniki pa so v tujini, zato se pojavlja vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost za obnovo.

V skladu z dogovorom je finančno breme poplavne sanacije na ramenih države. "Zavedamo se, da je recesija in da bo vlada mogoče vzela obljubljenih 250.000 evrov. Vendar je bil ta denar že namenjen za hiše, spomenike in vigenjc v Kropi," pravi Kavčičeva in ocenjuje, da so na drugi strani v Železnikih pripadajoča sredstva že prejeli in uredili večino fasad, medtem ko se tovrstna sanacija v Kropi niti še ni začela.

Sredstva pritekajo počasi tudi v Železnikih
Tudi v Železnikih niso povsem zadovoljni s potekom sanacije. Po besedah tamkajšnjega župana Mihaela Prevca v Železnikih obnavljajo fasade s pomočjo humanitarnih sredstev, ki jih je zbrala občina. "Država bi morala zagotoviti sredstva za nepremičnine. Žal sredstva pritekajo zelo počasi in dejstvo je, da jih je dobila šele peščica oškodovancev."

"Ljudje, ki so prizadeti, pričakujejo, da bodo stvari hitro rešene, in zdi se jim, da gre kakšna stvar počasi. Ampak ne more iti hitreje, ker so postopki dolgotrajni. Treba je pripraviti dokumentacijo in narediti projekte, ki morajo dobiti soglasja. Poleg tega dela potekajo na odprtem, kar zahteva primerne vremenske razmere," je pojasnil Ekar, ki meni, da stvari sicer tečejo po načrtih in v okviru finančnih, organizacijskih in kadrovskih možnosti

Vseeno tudi veliko narejenega
V obeh občinah priznavajo, da je bilo v preteklem letu in pol tudi že veliko narejenega. V Železnikih, kjer so lani iz sanacijskega programa prejeli 2,5 milijona evrov, letos pa naj bi jih še 4,5 milijona, se končuje urejanje prenovljenega zdravstvenega doma. Zdravniki iz nadomestnih prostorov v župnišču v Selcih naj bi se v prenovljene prostore preselili še ta konec tedna. Tako v Kropi kot v Železnikih potekata tudi sanacija struge Sore oziroma Kroparice ter gradnja obrežnih zidov.