Zakon namreč določa 30-letno omejitev vseh zahtevkov za lastnino, vključno z umetninami, ki jih je zaplenila nacistična Nemčija in jih je nato zasegel poljski komunistični režim. "Moj odziv je, da to sploh ni presenetljivo, saj izhaja iz režima, za katerega je antisemitizem uradna politika, in bo učinkoval točno tako, kot je predvideno: skoraj nemogoče narediti tisto, kar je že zelo težko," je za The Art Newspaper dejal Nicholas O'Donnell, odvetnik v mednarodni odvetniški pisarni Sullivan & Worcester. Že junija je zbiratelj in predsednik Svetovnega judovskega kongresa Ronald Lauder dejal, da je "ta zakon klofuta na račun tega, kar je še ostalo poljskega judovstva in preživelih nacistično brutalnost povsod po svetu".

Sorodna novica Sporno imenovanje nekdanje poljske premierke v svet muzeja v Auschwitzu

Duda: Konec "obdobja pravnega kaosa"
Duda, ki je bil na predsedniško funkcijo izvoljen julija, je dejal, da je zakon podpisal "po temeljiti analizi" in dodal, da bo novi zakon "končal obdobje pravnega kaosa". Iz vlade pa so sporočili še, da bo zakonodaja pripomogla k preprečevanju lažnih zahtevkov za restitucijo.

Na Poljskem je pred drugo svetovno vojno živelo približno 3,3 milijona Judov, vendar je bila velika večina ubita med nacistično okupacijo, njihova lastnina pa je bila zaplenjena. Po vojni so veliko tega premoženja obdržali poljski komunistični vodje.

Časopis Times of Israel navaja, da čeprav zakon zajema judovske in nejudovske vložnike, bodo judovski lastniki nesorazmerno prizadeti, ker so po vojni pogosto zamujali z vlaganjem zahtevkov za vrnitev lastnine. Izraelski premier Naftali Benet je odločitev poljske vlade označil za sramotno in "žalostno zaničevanje spomina na holokavst".

Po besedah O'Donnlla je ta zakon v številnih pogledih podoben obravnavi premoženjskih zahtevkov drugih držav, vendar ločuje judovske vložnike na način, ki je "očitno nameren in diskriminatoren". O'Donnell je zastopal trgovca z umetninami Alexandra Khochinskega, ki se je v pravnem sporu o med nacizmom zaplenjenimi umetninami bojeval proti poskusu poljske vlade, da bi ga izročili iz ZDA. "Ta zakon je problematičen tudi v smislu, da je Poljska na mednarodni ravni zelo dejavna in zahteva vračilo premoženja, za katero trdi, da je bilo med vojno odneseno iz Poljske. "Logika" tega zakona, da morebitni posestniki niso krivi in ​​jim ne bi smeli odvzeti lastnine, za katero se zdi, da so jo pridobili zakonito, je v nasprotju z lastnim vedenjem Poljske," je še dejal O'Donnell.

Nacisti in komunistična oblast so oropali številne
Profesor Kamil Zeidler z univerze v Gdansku na položaj gleda drugače. "Poudariti moram, da novi zakon ni namenjen nikomur, zlasti pa ne kakršni koli posebni vrsti zahtevka za vračilo. Težava na Poljskem je precej drugačna, saj proces vračanja na Poljskem nikoli ni imel pravne podlage."

Po Zeidlerjevih besedah so nacisti in komunistična oblast na Poljskem oropali številne nekdanje lastnike – ne le judovskih, temveč tudi pripadnike aristokracije, podjetnike ali celo institucije, kot so Katoliška cerkev in druge cerkve na Poljskem, ki so po njegovem mnenju v enakem položaju. "Novi zakon je le majhna točka v večji splošni razpravi o postkomunističnih zakonodajah v državah srednje in vzhodne Evrope," je še dejal Zeidler.