Raziskava je potrdila, da gre za poskusno konstrukcijo, ki je bila predhodnica bližnjih Stabijskih term, ki pa že predstavljajo popoln model tradicionalnega kompleksa rimskih term.

Republikanske terme so najstarejše do zdaj odkrite terme na tem arheološkem najdišču na jugu Italije.

V prvem stoletju, približno v času izbruha Vezuva, ki je z vulkanskim pepelom prekril mesto, so kompleks Republikanskih term prenehali uporabljati kot terme in v njem uredili zasebne hiše, med njimi Hišo apna in Hišo rdečih zidov.

Dolgo niso prišle na vrsto za raziskave
Tloris Republikanskih term je že leta 1950 dokumentiral arheolog Amedeo Maiuri, vendar se arheoloških izkopavanj takrat niso lotili; nekdanje terme so samevale naprej, prekrite z zemljo in rastlinstvom.

V najnovejšem projektu sta moči združili univerzi v Berlinu in Oxfordu ob podpori mestnih oblasti Pompejev. Prvi del projekta je potekal marca, ko so območje očistili in naredili arhitekturni pregled. Druga faza - tritedenska izkopavanja - se je končala pred nedavnim. Zdaj veliko podrobneje razumemo, kako se je razvijala arhitektura term.

Sofisticirane mreže pod tlemi
Republikanske terme so bile v resnici poskusna konstrukcija, predhodnica bližnjih Stabijskih term. Potrditev so raziskovalci našli v sistemu podzemnega ventilacijskega sistema, ki je služil za ogrevanje term. Tega so v primeru Republikanskih term sestavljali vzporedni kanali, medtem ko so bili v tradicionalnih rimskih termah že v uporabi opečni stebri.

Poleg izkopavanj so v sklopu projekta izdelali tudi nov zemljevid območja ter izvedli pregled območja s pomočjo novih tehnologij fotografiranja in laserskega skeniranja. Po prepričanju mestnih oblasti v Pompejih so izsledki raziskav izjemnega pomena za načrtovanje restavratorskih in konservatorskih projektov.

Imeli so boljše zobe, kot jih imamo danes
Najbolj fascinantna plat Pompejev so bile od nekdaj okamnjene človeške forme, ki so se v vulkanskem pepelu ohranile še dolga stoletja po tem, ko so človeški ostanki v njih že razpadli. (Zgodovinarji ocenjujejo, da je okrog 20 tisoč ljudem uspelo pobegniti pred izbruhom Vezuva, kakih dva tisoč ljudi pa je ostalo v mestu - in pomrlo.)

V zadnjih letih okamnele človeške ostanke preučujejo tudi z računalniško tomografijo - in izkazalo se je nekaj precej presenetljivega. Čeprav prebivalci Pompejev niso poznali zobnih ščetk ali zobne kreme in niso imeli zobozdravnikov, so imeli v povprečju veliko boljše zobe, kot jih imamo danes - najbrž zato, ker je bilo v njihovi dieti le malo sladkorjev, veliko pa sadja in zelenjave. Obenem je bilo v tamkajšnji vodi veliko fluora, kar je pomagalo preprečevati karies.

Še pred pepelom so jih pokončali padajoči kamni
Nova tehnologija je pokazala še nekaj zelo nazornega: če smo do zdaj mislili, da so ljudje v Pompejih in Herkulaneumu umrli zaradi zadušitve s pepelom, pa njihove razbite lobanje pričajo o veliko bolj nasilnih smrtih. Za večino so bili usodni kamni, ki so padali s stavb podirajočega se mesta.