Novembra bo med Brandenburškimi vrati in Potsdamer Platzom, kjer je nekoč tekel berlinski zid, zrasla zrasla dva kilometra dolga veriga domin iz stiropora, ki se bo slavnostno podirala kakšne pol ure. "Zid bi radi znova zrušili," že tako ali tako očitno simboliko razlaga berlinski župan Klaus Wowereit. 43 kilometrov dolgi berlinski zid, najslavnejši simbol razdeljene Nemčije in celotne hladne vojne, je po skoraj treh desetletjih padel 9. novembra 1989.

"Projekt domine", ki ga vodi berlinska organizacija Kultruprojekte, naj bi med mladimi Berlinčani spodbudil razmislek o tem, kaj je zrušenje zidu za Nemčijo pomenilo. Večino domin - niti dve ne bosta enaki - bodo okrasili prebivalci mesta, kakšnih dvajset pa bodo poslali oblikovat v tujino, v kraje, ki so jih zaznamovale take in drugačne nasilne ločevalne taktike.

Zidov (vsaj v glavah) je še vedno ogromno
Projekt bo tujim umetnikom ponudil iztočnico za razmislek o tem, kakšen vpliv so imeli zidovi na njihovo življenje; v Južni Koreji bo denimo avtor knjige o razdeljeni Koreji na domino napisal prvih nekaj stavkov. "Ne le, da hočemo Nemčijo popeljati v svet, ampak tudi svet pripeljati sem," gesto interpretira Michael Jeismann, predstavnik Goethejevega inštituta. Zanimanje za sodelovanje so doslej poleg Južne Koreje izrazili še Izrael, palestinske oblasti, Ciper, Jemen, Kitajska in Indija, kjer je neka vas postavila zid, s katerim ločujejo muslimane in hindujce. Čeprav ju loči več kot tri tisoč kilometrov zagrajene meje, se za sodelovanje ne zanimata niti Mehika niti ZDA.

Prazne domine bodo Nemci razposlali na začetku maja, v domovino pa se morajo vrniti do oktobra. Po novembru bo izbor najlepših domin, narejenih v Nemčiji, na ogled po Goethejevih Inštitutih v Berlinu, Bonnu in Leipzigu, vse poslikave pa bodo izšle tudi v knjigi.

Ana Jurc