V analizo so vključili posmrtne ostanke najmanj od 10 do 25 posameznikov, ki so bili pokopani na mestu spomenika. Analiza stroncija je pokazala, da umrli niso bivali na območju Wessexa, pač pa jih je vsaj nekaj izmed njih prišlo z območja Walesa, natančneje območja v bližini hribovja Preseli, kjer so kopali modre kamne, ki sestavljajo jedro Stonehengea.

Znanstvena ekipa, v kateri strokovnjaki z Univerze v Oxfordu sodelujejo s kolegi iz Pariza in Bruslja, sicer ne more dokazati, da najdeni ostanki dejansko pripadajo ljudem, ki so gradili spomenik. Govorijo pa tej teoriji v korist najzgodnejše kremacije, ki so časovno zelo blizu obdobju, ko so modre kamne pripeljali v Stonehenge in postavili prvi kamniti krog.

Podatke so pridobili s pomočjo izotopske analize stroncija, ki prestane tudi izredno visoke temperature kremacije, saj ta s kristalizacijo kosti izotop v bistvu zaščiti. Medtem ko kremacija uniči vse, kar je organskega, vključno z DNK-jem, pa se ohranijo neorganske snovi, v katerih je najti velikansko število informacij, pove Christophe Snoeck, ki je v času podiplomskega študija na Univerzi v Oxfordu vodil raziskovalno ekipo.

Z izotopsko analizo stroncija, ki se človeku v zobeh nalaga do polčetrtega leta starosti, je mogoče prepoznati geološko sliko dežele, v kateri se je umrli rodil. Gre za metodo, ki je šele v povojih in raziskuje zobno sklenino, saj ostane ta enaka, kot je bila v otroštvu.

Iz oddaljenega gorovja k svetim megalitom
Arheologi, ki so v zgodnjih 20. letih 20. stoletja izkopali najdišče Stonehengea in ga potem zakopali nazaj, so takrat poročali, da je bil pepel hranjen v nekakšnih usnjenih mošnjičkih, ki so jih očitno prinesli od drugod. Izsledki najnovejših analiz se s takšno razlago ujemajo, saj je najmanj deset umrlih živelo v drugi pokrajini. Že prej so arheologi vedeli, da prihaja kamen Stonehengea iz Walesa, enakemu geografskemu območju pa pripada tudi poreklo pokojnih.

Da bi ugotovili izvor, so analizirali tudi les, ki so ga uporabili za kremacijo. Izkazalo se je, da so bili nekateri pokojni kremirani v zahodnem delu Velike Britanije, preden so njihov pepel pripeljali na območje Stonehengea, po nekaterih teorijah neke vrste sveti kraj.

Sicer pa ostaja Stonehenge eno najbolj zagonetnih arheoloških neolitskih najdišč. Kljub nenehnim študijam in analizam arheologi še vedno ne znajo dokončno odgovoriti na marsikatero vprašanje, vključno s tem, kakšne rituale so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju. Najnovejša spoznanja dajo slutiti, da ljudje iz zahodnega dela Walesa niso le dostavljali kamnov za monument, ampak so očitno ob tem zamenjali življenjsko okolje in bili tukaj tudi pokopani, pove John Pouncett z oxfordskega oddelka za arheologijo. Verjetno pa bodo še marsikaj povedale nadaljnje analize, saj se je po navedbah revije Antiquity na območju Stonehengea ohranilo od 150 do 240 pokopov s kremacijo. Med številnimi teorijami o namenu Stonehengea, ki razvnema domišljijo arheologov, so tudi tiste, ki pravijo, da je bil krog iz velikih kamnov prazgodovinska astronomska opazovalnica, tempelj sonca ali svetišče starodavnih druidov.