Revolucionar argentinskega rodu Ernesto Che Guevara, ki so ga pred 40 leti ustrelili v Boliviji, bo v dunajskem parku Donaupark dobil spomenik. Septembra bodo ob 80-letnici njegovega rojstva odkrili 70-centimetrski bronasti doprsni kip. Slovesnega odkritja spomenika 23. septembra se bosta udeležila Aleida Guevara March in Camilo Guevara, hči in sin argentinskega revolucionarja. Ta bo navzoč tudi na današnjem odprtju razstave fotografij Che Guevare v dunajski galeriji Westlicht.

Bronasti Che kmalu v družbi Bolivarja in Allendeja
Na pobudo Avstrijsko-kubanske zveze, ki se že 30 let zavzema za vsem dostopno izobraževanje in zdravstveno oskrbo na Kubi, bo odbor uglednih osebnosti zbiral prispevke za postavitev bronastega kipa Che Guevare. "Che Guevara predstavlja osebnost, ki jo je odlikovala velika občutljivost za krivice in izkoriščanje," pravi predsednik odbora, nekdanji politik avstrijskih socialnih demokratov in predsednik avstrijske socialdemokratske zveze upokojencev Karl Blecha.

Odbor, v katerem je med drugim avstrijska pisateljica in Nobelova nagrajenka Elfride Jelinek, mora za doprsni kip zbrati 28.000 evrov. Toliko znaša honorar za umetnico Gerdo Fassel, ki bo kip izdelala. Kip Guevare bo postavljen v Donaupark in bo družbo delal borcema za svobodo Simonu Bolivarju in nekdanjemu čilskemu predsedniku Salvadorju Allendeju.

Ernesto "Che" Guevara, splošno znan kot Che Guevara, El Che ali samo Che, je bil argentinski marksistični revolucionar, politik, pisec, zdravnik, vojaški teoretik in gverilski vodja. Njegov značilni videz je pozneje postal simbol kontrakulturnega gibanja po vsem svetu, njegov lik pa, ironično - bil je velik nasprotnik kapitalistične miselnosti - živi naprej na tisočih majic, plakatov, skodelic, vžigalnikov, celo spodnjic ... 14. maja bi Che dopolnil 80 let, a je umrl 9. oktobra 1967 pod streli bolivijskega vojaka.

"Južno Ameriko je treba ozdraviti kapitalizma!"
Kot mlad študent medicine je Guevara potoval po Južni Ameriki in revščina, ki jo je videl na poti, ga je za vedno spremenila. Njegove izkušnje in opažanja na popotovanju, ovekovečene tudi v biografskem filmu Motoristov dnevnik, v katerem ga je upodobil mehiški igralec Gael Garcia Bernal, so Cheja pripeljala k ugotovitvi, da so velikanske neenakosti med državami regije posledica monopolnega kapitalizma, neokolonializma in imperializma, za katere naj bi bilo edino "zdravilo" svetovna revolucija. Zapletel se je v gvatemalsko revolucijo pod predsednikom Guzmanom, čigar prevrat CIE je še utrdil Guevarino radikalno idelogijo.

Pozneje, se je v Mehiki pridružil gibanju Fidela Castra 26. julija in postal komandant. Igral je odločilno vlogo v uspešni gverilski kampanji, ki je z oblasti sklatila kubanskega diktatorja Batisto, somišljenika ZDA. Po kubanski revoluciji je bil Guevara na več pomembnih vladnih položajih, poleg potovanja po svetu in srečevanja svetovnih vodij v imenu kubanskega socializma je bil tudi plodovit pisec in pisec dnevnikov. Leta 1965 je zapustil Kubo, da bi širil duh revolucije po svetu, najprej v Kongu, nato pa v Boliviji, kjer so ga zajeli s pomočjo CIE in usmrtili.

Tudi 41 let po smrti zelo "živ"
Razvpit zaradi trdne discipline, nekateri so ga imeli za krutega in preveč predanega svojim načelom, za katere je bil pripravljen žrtvovati svoje življenje in življenja drugih, in občudovan zaradi svoje neomajne predanosti revolucionarnim doktrinam, Guevara ostaja kontroverzna in pomembna zgodovinska figura. Zaradi prezgodnje smrti, romantičnega pogleda in poklicanosti k oboroženemu razrednemu boju in tudi želje ustvariti zavest "novega moža" je Guevara postal ikona levičarskih revolucionarnih gibanj ter tudi, ironično, globalna marketinška senzacija. Oživljan je bil v ducatih biografij, knjig spominov, esejev, dokumentarcev, pesmi in filmov. Revija Time je Cheja uvrstila na svoj seznam 100 najpomembnejših ljudi 20. stoletja, njegova fotografija s podpisom Alberta Korde z naslovom Guerrillero Heroico pa je bila razglašena za "najslavnejšo fotografijo na svetu".

Ravno te dni se je sloviti Che spet znašel v središču pozornosti - kar štiriurna upodobitev velikega revolucionarja v istoimenskem filmu Stevena Soderbergha je Beniciu del Toro prinesla nagrado za najboljšo glavno moško vlogo na filmskem festivalu v Cannesu.

A. K.