Potem ko je v ponedeljek dobitnik (nekoč?) ugledne britanske nagrade za sodobno umetnost postal videoumetnik Duncan Campbell, je Mark Hudson s Telegrapha zapisal, da je nagrada "postala žrtev lastnega uspeha" in da je bilo "doseženo že vse, kar so z ustanovitvijo priznanja želeli doseči". Predlaga, da je čas, da izbor iz rok galerije Tate preusmerijo k neprofitni ustanovi Art Fund, ki naj bi bila "zelo drugačna organizacija z veliko širšim področjem delovanja", na ta način pa naj bi Turnerjeve nagrade spet začele odražati velikansko raznolikost umetnosti, ki nastaja na Otoku. "Eno je gotovo. Nekaj se mora spremeniti," je še zapisal.

Dobitnik zgolj "najboljši med slabimi"?
Turnerjevo nagrado (ime je dobila po slovitem slikarju J. M. W. Turnerju, čigar biografsko zgodbo smo si na platnu premierno ogledali na Liffu) so ustanovili leta 1984, da bi v javnosti namenili več pozornosti razvoju na področju sodobne umetnosti. V poštev za čast, vredno 25.000 funtov, pridejo britanski umetniki, stari manj kot 50 let, ki so v zadnjih 12 mesecih ustvarili kaj novega. Prav dokaj kratko enoletno obdobje pa je težava po mnenju Timesove kritičarke Rachel Campbell-Johnston, ki predlaga podeljevanje le vsako tretje leto, saj je prepričana, da zdaj žirija zgolj "postrga ostanke z dna posode". Dodala je še, da bi morali letošnjo nagrado zadržati, jo "odpovedati zaradi splošne brezbrižnosti". Dobitnik Campbell je po njenem mnenju res najboljša izbira, a le "najboljši izmed precej nezanimivega nabora".

Tudi Adrian Serle z Guardiana priznava, da je bil Campbell izmed nominirane četverice (poleg zmagovalca so bili "v igri" še James Richards, Ciara Phillips in Tris Vonna-Michell) najzanimivejši, a je njegov film It for Others "predolg, prezapleten in ima tako šolsko zveneči glas bralca, da odvrača gledalce". Skratka: Turnerjeva nagrada je v treh desetletjih obstoja nekako izgubila uporniški žar svojih najstniških let, so si edini kritiki: "Zabave in iger je konec, dandanes je to veliko bolj trezna, ugledna, vljudna nagrada v srednjih letih. Ni pretirano vznemirljiva."

Tate stoji za odločitvijo
Pri galeriji Tate so se na očitke odzvali, da v nasprotju s kritiki verjamejo, da je 2014 "močno leto" in da raznolikost medijev, v katerih delujejo štirje nominirani umetniki, izraža raznolikost britanske sodobne umetnosti. "Campbellov It For Others je ambiciozen in kompleksen film, ki si zasluži večkraten ogled," so prepričani. V filmu je Campbell pod drobnogled vzel afriško umetnost, v njem pa so med drugim na ogled plesna koreografija, ki jo je navdihnil Karl Marx, in podobe pripadnikov Irske osvobodilne armade. Film je dejansko odgovor na leta 1953 posneti film Statues Also Die avtorjev Chrisa Markerja in Alana Resnaisa, je poročal BBC.

Doslej sta največ prahu v zvezi s Turnerjevo nagrado v 90. dvignila nagrajenec Damien Hirst in nominiranka Tracey Emin, obema so kritiki očitali diletantstvo in ustvarjanje "neumetnosti". A vsaj Hirst se s kritiki gotovo ne obremenjuje preveč, saj velja za najbogatejšega živečega umetnika našega časa. Med "turnerjevci" velja izpostaviti še vsaj Anisha Kapoorja in Steva McQueena, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot režiser igranih filmov in je oskarjevec za ep 12 let suženj. Gotovo torej ni bilo naključje, da je Campbellu nagrado izročil zvezdnik omenjenega filma Chiwetel Ejiofor.