Skupina pisateljev in intelektualcev je ob podpori znanih imen - med njimi sta na primer operna diva Montserrat Caballe in vratar kluba Real Madrid Iker Casillas - izdala "manifest za skupni jezik", s katerim bi kastiljščina ohranila svojo prednost pred drugimi regionalnimi jeziki. Manifest je od junija, ko ga je objavil (desno usmerjeni) dnevnik El Mundo, podpisalo že 135.000 ljudi.

Franco še ni pozabljen
Namen manifesta, ki ga je spisalo nekaj velikanov literature v španščini (perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, španski filozof Fernando Savater in še 20 drugih), je spodbuditi Madrid, da bi ubranil pravico do uporabe kastiljščine kjer koli v Španiji. Toda madridske oblasti so pri ukrepih previdne; jezikovna politika je namreč v Španiji občutljiva tema že od časa, ko so bili regionalni jeziki v Španiji pod diktaturo generala Franca (1936-1975) zatrti.

"V zadnjih letih se pojavlja vse več razlogov, zaradi katerih smo lahko zaskrbljeni nad situacijo kastiljskega jezika," je zapisano v manifestu. Primer, ki bode v oči, je načrt prebivalcev turistično oblegane Majorke, ki bi radi s pomočjo "jezikovne policije" v restavracijah uvedli regionalni jezik - katalonščino.

Jezik Lorce in Cervantesa še ne bo izginil ...
Španščina oz. kastiljščina, ki je svoje ime dobila po osrednji regiji v Španiji, katere jezik je postal uradna norma, je uradni jezik države s 46 milijoni prebivalcev, po svetu pa jo govori še od 400 do 600 milijonov ljudi, največ v nekdanjih kolonijah v Latinski Ameriki, zato "regionalisti" odgovarjajo, da je razpravljanje o ogroženosti jezika "smešno".

Poleg kastiljščine približno četrtina vseh Špancev govori tudi enega izmed treh souradnih regionalnih jezikov - katalonščino, baskovščino ali galicijščino.

Kje je meja med pluralizmom in razdrobljenostjo?
Vendar pa dvojezičnosti ne upoštevajo v vseh regijah. V Baskiji, kjer je bilo zaradi separatističnih zahtev prelite že veliko krvi, želi baskovska vlada v javnih šolah uvesti poučevanje pretežno v baskovščini in zmanjšati število ur v španskem jeziku na 3 ure tedensko. Na severovzhodu imajo ponosni Katalonci tak sistem v veljavi že 20 let. Tako v Galiciji kot v Baskiji so prometni znaki ponekod napisani le v baskovščini ali galicijščini, ki je podobna portugalščini.

Neupoštevanje dvojezičnosti negativno vpliva na enotnost naroda, krši ustavno pravico do uporabe "uradnega" jezika in otežuje življenje tako domačim kot tujim turistom, ki znajo le kastiljsko, menijo zagovorniki manifesta. Poleg tega pa neupoštevanje krši tudi temeljno pravico do izobraževanja v jeziku lastne države, zato se nezadovoljni starši že povezujejo in zahtevajo pravico do izobraževanja svojih otrok v španščini.

Po drugi strani pa se zagovorniki regionalnih jezikov izgovarjajo na dejstvo, da na ta način želijo le preprečiti izgubo regionalnih jezikov, in s prstom kažejo na Katalonijo, kjer študentje pri pisanju testov na državni ravni dosegajo boljše rezultate, če teste rešijo v španskem jeziku, in to kljub 20-letnemu poučevanju v katalonščini.