V italijanskem mestu Pozzuoli v bližini Neaplja so po skoraj 500 letih znova za javnost odprli antični stadion. Arheologi so do zdaj izkopali polovico stadiona, ki je bil zgrajen okrog leta 142 našega štetja; leta 1538 ga je ob izbruhu bližnjega vulkana Mount Nuovo zakril vulkanski pepel.

"Tako kot druga italijanska kulturna središča - denimo Firence, Benetke, Rim ali Urbino - lahko tudi Pozzuoli izkoristi svojo slavno preteklost, ki je znova vzcvetela iz drobovja zemlje," je pretekli petek ob odprtju stadiona dejal župan Pozzuolija Pasquale Giacobbe.

Poklon epikurejskemu vladarju
Stadion je v čast svojemu predhodniku, cesarju Hadrijanu, ukazal zgraditi rimski cesar Antonij Pij (86-161). Hadrijan je leta 138 umrl v rimskem letoviškem mestu Baiae (danes Baia), a je bil pokopan v Pozzuoliju. Njegov mavzolej, danes znan kot Angelski grad, je eden najznamenitejših rimskih spomenikov. Sam Pij se je v zgodovino vpisal kot eden najbolj miroljubnih rimskih cesarjev - v imperiju je vladal mir, kristjani pa so lahko svobodno izražali svojo vero.

Stadion je zgrajen iz vulkanskega kamenja, pri čemer so ob gradnji izkoristili naravne danosti terena. Dolg je 330, širok pa 70 metrov. Na stadionu so nekoč potekale olimpijske igre, ki pa so jim rekli "evsebijske igre". Prirejati so jih začeli v čast cesarju Hadrijanu, velikemu ljubitelju grške kulture, običaj pa se je ohranil vse do 3. stoletja.

Gradbeni "veleum" fašistične vlade
Leta 1931 je bila zgrajena cesta, ki je stadion - tedaj je bil seveda še zakopan pod vulkanskim pepelom - presekala po sredini. Vodja italijanske dežele Kampanija Antonio Bassolini je povedal, da razmišljajo o gradnji nadvoza, s čimer bi stadion znova postal celota.