Na prireditvi v Narodni galeriji v Ljubljani je minister za kulturo Tone Peršak poudaril, da so stanovske nagrade, kot je nagrada Mirka Šubica, najdragocenejše. Ob tem je zatrdil, da se zaveda pomena restavratorjev in njihove sposobnosti reševanja starih predmetov, poslopij in umetnin. Laikom, kot je sam, predajajo sporočila snovalcev likovne dediščine in informacije o tem, kakšna je bila estetika v določenem času. "Na neki način vam zavidam to sposobnost," je pristavil.

Gojka Pajagič Bregar je svojo muzejsko strokovno pot začela kot prva konservatorka-restavratorka in hkrati kustosinja zbirke tekstilij v Narodnem muzeju Slovenije. Njeno pionirsko delo pri pripravi standardov za muzejsko konservatorsko-restavratorsko delavnico za tekstil je bilo v pomoč sorodnim delavnicam, ki so se pozneje razvile v drugih slovenskih muzejih.

Pri raziskovanju in konserviranju-restavriranju tkanin ji je uspelo povezati slovenske strokovnjake in ustanove v projekte, ki so presegali ustaljene okvire in delovne prakse v Sloveniji. Svoje dosežke je predstavljala s predavanji ter z objavami v strokovnih publikacijah doma in v tujini. V mednarodnem prostoru se je izkazala s sodelovanjem z muzejskimi in raziskovalnimi institucijami ter restavratorskimi delavnicami v srednjeevropskem prostoru in v jugovzhodni Evropi.

Vizionarsko vodenje in razvoj društva
Sodelovala je na znanstvenih in strokovnih srečanjih konservatorjev-restavratorjev doma, kjer je mnoga tudi organizirala, in v tujini. Dvakrat zapored je bila izvoljena za predsednico Društva restavratorjev Slovenije; na njeno pobudo je društvo pred desetimi leti tudi začelo podeljevati nagrade in priznanja Mirka Šubica. Pajagič Bregarjeva je, kot še piše v utemeljitvi, nagrado prejela tudi za vizionarsko vodenje in razvoj društva.

Priznanja za izjemne dosežke
Društvo restavratorjev Slovenije je podelilo tudi štiri priznanja. Miran Pflaum je priznanje prejel za izjemne dosežke na področju konserviranja-restavriranja, raziskovanja in predstavljanja dediščine starega Egipta.

Andreju Jazbecu je društvo priznanje namenilo za celovito obnovo zunanjih fasad cerkve Marije Snežne v Borjani in cerkve sv. Kancijana na Reki ter za dosedanje obsežno delo v okviru popotresne obnove Posočja.

Mateja Neža Sitar je priznanje prejela za doktorsko disertacijo Spomeniškovarstvena problematika restavriranja Quaglieve poslikave na oboku ljubljanske stolnice.

Gorazd Lemajič in sodelavci Martin Kavčič, Iztok Lemajič, Vojko Anzeljc in Sašo Kolarič pa so priznanje prejeli za izjemno uspešno izpeljavo projekta Aljažev stolp. Ta pleh ima dušo, ki vključuje potujočo razstavo in dokumentarno-igrani film, ter za pripravo konservatorskega načrta za Aljažev stolp.

O nagrajencih je odločala komisija v sestavi Eva Ilec (predsednica), Jernej Hudolin, Emina Frljak Gašparović, Lucija Močnik Ramovš, Jasna Malešič, Špela Govže, Ajda Mladenovič, Martina Obid Mlakar in Tina Buh. Častnega članstva Društva restavratorjev Slovenije letos niso podelili.