Stadion Prater, kjer se odvija finalni spopad evropskega nogometnega prvenstva in ki danes "sliši" na ime Stadion Ernsta Happla, je nekoč Gestapu služil kot zbirališče za jude, ki so jih razpošiljali po koncentracijskih taboriščih.

Temno poglavje v zgodovini stadiona se je začelo leta 1934, tri leta po tem, ko je bil dokončan in krščen za Prater. Maja je avstrijski kancler Engelbert Dolfuss prav tam naznanil veljavo nove ustave, ki je v Avstriji bolj ali manj ukinila demokracijo. Štiri leta pozneje, po marčevski priključitvi Avstrije k Nemčiji, je stadion gostil t. i. "Anschluss Spiel", priključitveno tekmo med po novem združenima deželama. (Avstrija je zmagala z 2 proti 0 - le teden dni, preden so ljudje na naknadnem (in vprašljivem) referendumu skoraj enoglasno odločili, da se bodo priključili Hitlerjevemu tretjemu rajhu).

Antropološka "raziskava"
Septembra 1939 se je za stadion, kjer so bili do takrat nastanjeni nemški vojaki, začelo najtemnejše obdobje. Zasegel ga je Gestapo, ki je potreboval začasen zapor za več kot tisoč judov. Zapornike je na njihovi postojanki pred napotitvijo v koncentracijska taborišča "pregledoval" Josef Wastl, takratni predstojnik oddelka za antropologijo v dunajskem Naravoslovnem muzeju. V muzeju pravzaprav še vedno hranijo takrat zbrane "vzorce" - lase, prstne odtise, fotografije in celo mavčne odlitke več kot 440 moških, ki jih je Wastl proučil med pisanjem študije Antropologija judov.

V naslednjih treh tednih so zapornike z vlakom prepeljali v koncentracijsko taborišče Buchenwald; od 1.038 deportirancev jih je preživelo le 26.

Pred vojno je na Dunaju živelo 200 tisoč judov - večja judovska skupnost je bila v Evropi le še v Varšavi. Danes se ta številka giblje okoli 7.500. Stadion so leta 1993 preimenovali na čast Ernstu Happlu, legendarnemu avstrijskemu nogometašu in trenerju.

A. J.